
Sign up to save your podcasts
Or


»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.
Jezus nas v današnjem evangeliju opominja, kako pomembno je gledati in tudi videti dobre stvari. Svetlobo. Odtise Božjega in Boga samega v našem življenju. Ni samoumevno, da jih vidimo. Včasih jih niti nočemo videti. Vendar so. In ne zato, da bi nanje pozabili, temveč, da bi jih dali za svetilnik dneva. Pomembno je spominjanje, velikih del, ki jih je Gospod že storil za nas v našem življenju.
Dan samostojnosti in enotnosti je lahko priložnost, da razmislimo tudi o odnosu med Cerkvijo in državo, o tem, kako bi se morali dopolnjevati. Ker pa na praznik goduje sv. Štefan, prvi mučenec, pomislimo tudi na sovražni govor in nestrpnost do Cerkve in vernikov. O vsem tem smo se pogovarjali z nekdanjim vojaškim vikarjem, župnikom v Poljanah nad Škofjo Loko, Jožetom Plutom.
V programu svetega večera smo potovali tudi v kraje Jezusovega rojstva. Komisar za Sveto deželo pater Peter Lavrih nas je z besedami vodil v Nazaret, Betlehem in na betlehemske poljane. Vprašali smo ga tudi, kakšna je bila pot, ki sta jo iz enega v drugo mesto morala zaradi popisa prehoditi Marija in Jožef.
Molitev svete noči
Z nami je bil – seveda s pomočjo zapisane besede – tudi blaženi Alojzij Grozde, ki je pred osemdesetimi leti preživljal zadnji sveti večer. Slišali smo Molitev svete noči, ki je bila objavljena prav na božični dan 25. decembra leta 1941 in pa tudi zadnjo Grozdetovo pesem, njegov labodji spev.
V programu svetega večera smo pripravili tudi posebno božično zgodbo v nadaljevanjih Kristus se je rodil v Trstu. Alojz Rebula je črtico, ki je izšla v Koledarju Mohorjeve družbe leta 1957, označil s podnaslovom Sodobna legenda. Pobudo zanjo je dalo določeno zunanje vzdušje, recimo lažnivost določenega krščanstva na tržaških tleh…
V Ukrajini ljudje še vedno pogosto nimajo elektrike, ogrevanja, interneta vode in najosnovnejšega za preživetje. Po besedah sodelavke Karitas Mire Milavec pa je za mnoge ljudje najhujše to, da niso svobodni.
Nagradna naročniška akcija revije Ognjišče je prišla do sklepa. Nagrade so podeljene! Prvo nagrado, kolo Pony, je prejela Ana Smolej Arnuš iz Kamnika, ki je Ognjišče za eno leto naročila svojemu bratu. Razmišlja, da bi ga še komu.
Večer sta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, iz studia pa sta se z mladimi prostovoljci Karitas in slovenskimi skavti družila voditelja Klara Eva Kukovičič in Bernard Šutič. Z glasbenimi točkami so nastopili skupina Diamanti, Kvatropirci, Modrijani, Prifarski muzikanti, Žan Serčič, Eva Boto, Nina Pušlar, Marko Vozelj, Neža in Damjan Pančur, Matej Šoklič, Andraž Hribar, Alya in Zbor Osnovne šole Alojzija Šuštarja.
Kijev. Mrzlo sobotno jutro s temperaturami okrog ledišča je prineslo nov sneg. Vremenoslovci za prihodnje dni napovedujejo novo sneženje in spuščanje temperatur. Polovica ukrajinskega električnega omrežja in elektrarn je poškodovana, uničena, iz vse države poročajo o težavah pri preskrbi z vodo in elektriko. Prek WhatsApp pokličem Miro. »Kako si?« jo vprašam. »Živa sem!« se sliši z druge strani.
From the publisher's feed

0 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

0 Listeners

0 Listeners