Sedmi dan

Sveti oče Leon XIV. v okrožnici Magnifica Humanitas – Veličastna človeškost odpira eno ključnih vprašanj našega časa: kako varovati dostojanstvo in edinstvenost človeške osebe v svetu, ki ga vse bolj oblikujejo algoritmi, podatki in umetna inteligenca.

V oddaji Sedmi dan bomo predstavili osrednje poudarke dokumenta, njegove etične in duhovne razsežnosti ter razmišljali, kakšno odgovornost imajo tehnologija, politika in vsak posameznik pri ohranjanju človeškosti.

Vabljeni k poslušanju oddaje o človeku, tehnologiji in prihodnosti, ki jo gradimo skupaj. Naš gost bo dr. Igor Bahovec, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Leto 2026 je poljski Senat ob 150. letnici njenega rojstva razglasil za leto blažene matere Elżbiete Róże Czacke. Rodila se je v aristokratski družini, potem ko je v mladosti po padcu s konja oslepela, pa je življenje posvetila skrbi za slepe na Poljskem, ki v tistem času niso imeli nikakršne institucionalne podpore. Ustanovila je Društvo za pomoč slepim in redovno skupnost frančiškanskih sester služabnic križa. 12. septembra 2021 je bila razglašena za blaženo, skupaj s kardinalom in primasom Stefanom Wyszyńskim. Oddajo je pripravila Tina Podržaj.

Binkošti so eden od najstarejših in najpomembnejših krščanskih praznikov. Zaznamujejo prihod Svetega Duha in izpolnitev Jezusove obljube, da bo poslal Duha -tolažnika. Dogodek, opisan v Apostolskih delih, pomeni tudi začetek Cerkve. O tem pomembnem prazniku v oddaji govori profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Andrej Šegula.

V tem tednu, smo obhajali praznik Gospodovega vnebohoda, štirideset dni po veliki noči. Praznik želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom. Za to priložnost bomo v naši oddaji gostili kapucina Mateja

Štravsa, župnika v Župniji Ljubljana -Štepanja vas.

Grški pravoslavni teolog in filozof Hristos Janaras je znan po svojih pronicljivih in tudi polemičnih delih. Taka je tudi knjiga "Proti religiji", ki sta jo predstavila poznavalca Janarasovih del Gorazd Kocjančič in Matjaž Črnivec.

Cleveland že več kot stoletje velja za "ameriško Ljubljano", njegovo duhovno in kulturno središče pa predstavlja župnija svetega Vida. Ustanovljena leta 1893, ostaja dom slovenske identitete, kjer se prepletata bogata zgodovina priseljencev in sodobni ameriški način življenja. V središču te skupnosti je župnik John C. Retar, sin Slovenca, veterana ameriške vojske iz druge svetovne vojne in Američanke Laure Fox. Retar je že sedmi župnik pri Svetem Vidu. Imenovan je bil leta 2021. Župnik Retar vodi župnijo z modrostjo duhovnika, ki pozna tako poslovni svet kot globino človeške stiske. Čeprav se slovenski jezik med mlajšimi generacijami izgublja, je slovenščina pri maši še vedno ohranja status "svetosti", ki ljudem daje občutek avtentičnosti, domačnosti in vezi s predniki. Alen Jelen je obiskal clevelandsko župnijo svetega Vida februarja letos in pred mikrofon povabil župnika Retarja.

V oddaji ponavljamo pogovor s frančiškanom, profesorjem na Teološki fakulteti dr. Miranom Špeličem o obdobju patristike. To je bilo prvo obdobje krščanske Cerkve, v katerem so nastala številna pomembna dela, zaznamovano pa je bilo tudi z občasnim preganjanjem prvih krščanskih skupnosti.

Da bi bili z Bogom, nam ni treba biti vedno v cerkvi. Vsak si lahko v svojem srcu postavi kapelico, kamor se umakne, da se tam ponižno, skromno in v ljubezni pogovarja z Bogom, je zapisano v knjigi Življenje v božji navzočnosti. V njej so zbrane misli brata Lovrenca od vstajenja, ki je bil v 17. stoletju samostanski kuhar in čevljar. Kot smo poudarili v pretekli oddaji, je ta knjiga zaznamovala življenje Roberta Prevosta, zdajšnjega papeža Leona XIV. Nagovarjala pa naj bi tudi nekrščanske kroge.

Kaj pomeni živeti v božji navzočnosti, kot je priporočal Nicolas Herman z meniškim imenom brat Lovrenc od vstajenja, ki je deloval v redu bosonogih karmeličanov v Parizu. V 2. delu oddaje smo obiskali samostan Sora, v katerem deluje red bosonogih karmeličank. Pogovarjali smo se s karmeličanko sestro Moniko in laikom bratom Marjanom, članom tretjega svetnega reda karmeličanov.

Nicolasa Hermana so v času tridesetletne vojne v 17. stoletju ujeli Nemci. Obtožili so ga vohunjenja in ga obsodili na vislice. On pa je svojim krvnikom mirno izjavil, da se smrti ne boji, ker je njegova vest čista. Bil je tako prepričljiv, da so mu verjeli in ga izpustili. Herman je čez nekaj let vstopil v red bosonogih karmeličanov v Parizu, kjer je dobil meniško ime brat Lovrenc od Vstajenja. Kmalu po njegovi smrti so njegovi sodobniki zbrali njegove misli v knjigi, ki zaradi predanosti in zaupanja, navdihujejo še tri stoletja pozneje. Tudi Robert Prevost, zdajšnji papež Leon XIV. je rekel, da je to knjiga, ki ga je življenjsko zaznamovala. Besede meniha, ki je bil samostanski kuhar in čevljar, nagovarjajo tudi nekrščanske kroge. Zakaj raste zanimanje za to knjigo, ki je z naslovom Življenje v božji navzočnosti nedavno izšla v ponatisu s papeževim predgovorom pri založbi Salve?

Na belo nedelja oziroma nedeljo Božjega usmiljenja obhajajo kristjani povezanost praznika Velike noči in 2. velikonočne nedelje. Ta je simbol zveze med zakramentom svetega krsta, velikonočno skrivnostjo odrešenja in Božjim usmiljenjem.

Svoje izkušnje, in misli o tej nedelji nam bo zaupal minorit Vladimir Rufino.