V tokratni oddaji gostimo 29-letnega inženirja prometa Mitjo Duha iz Oseka v Slovenskih goricah. Vrsto let je bil strokovni delavec v športu in tudi fitnes inštruktor, vendar se je njegovo življenje močno spremenilo, ko se je spreobrnil in je globlje ozavestil svojo krščansko prakso.

Med 31. marcem in 6. aprilom so Judje praznovali PASHO – judovsko veliko noč, rečejo ji tudi praznik opresnikov. Pasha je čas, ko se Judje spominjajo izhoda njihovih prednikov iz egiptovskega suženjstva. Gost oddaje je prof. dr. Igor Vojtic – podpredsednik Judovske skupnosti Slovenije; v oddaji bomo spregovorili o tem kako odnos do teh praznikov in tradicije nasploh pomaga utrjevati sodobno judovsko identiteto.

Vera v posmrtno življenje predstavlja temeljni kamen praktično vseh svetovnih religij. O smrti, kot prehodu v novo življenje, pričajo že slike jamskega človeka v paleolitiku. Risbe in predmeti ob grobovih govorijo o veri ljudi, da smrt ni zadnje dejanje človekovega življenja. Osrednja os krščanstva je praznik Velike noči, ko se kristjani spominjajo Kristusovega vstajenja od mrtvih. O vstajenju in življenju po smrti se je z ljubljanskim pomožnim škofom dr. Antonom Jamnikom pogovarjal Peter Frank.

Letos je tako naneslo, da sta dve simbolni praznični zgodbi hkrati – cvetna nedelja in materinski dan… zlasti slednjemu bomo namenili v oddaji posebno pozornost. Naša sobesednica bo sociologinja prof. dr. Jana Goriup, ki je na mariborski univerzi skoraj 30 let predavala sociologijo družine, njena specialnost pa sta tudi sociologija staranja in socialna gerontologija. V osredju pogovora z njo bo družina kot temeljni prostor za oblikovanje človeka – zlasti njegovih duhovnih, moralnih in celostnih sociokulturnih okvirov.

Slovenska katoliška cerkev ima danes okoli 500 redovnic in 270 redovnikov, ki so hkrati tudi duhovniki. Okrog štirideset jih živi v različnih skupnostih v Rimu. O redovništvu danes se je z uršulinko Anko Kogelnik, minoritom Igorjem Salmičem in kardinalom Francem Rodetom v Rimu pogovarjal Janko Petrovec. Oddajo je pripravil Marko Rozman.

Mistagoška razprava z naslovom Nemška teologija ali Theologia Deutsch – v latinščini Theologia Germanica – spada v bogato krščansko izročilo nemške srednjeveške mistike. Spis je najverjetneje nastal v drugi polovici 14. stoletja izpod peresa anonimnega avtorja. Prvi izdajatelj Nemške teologije Martin Luther je besedilo objavil dvakrat, prvič (v delni obliki) leta 1516 in nato (v celoti) še leta 1518. Osrednji vsebinski poudarki Spisa so: kristocentričnost, občutek za skrušenost in zavedanje o lastni grešnosti ter odpoved osredinjenosti nase. O tem filozof, prevajalec in urednik Gorazd Kocijančič v oddaji, ki jo je pripravil Robert Kralj, bere Igor Velše.

Slovenski škofje so v teh dneh na obisku na grobu apostolov v Rimu Ad limina apostolorum. Škofje so namreč dolžni vsakih pet let, kakor je določeno s strani Svetega sedeža, obiskati grobove apostolov Petra in Pavla ter papežu Frančišku podati poročilo o stanju škofije, ki jim je zaupana. O podrobnostih tokratnega obiska v oddaji, ki sta jo pripravila Janko Petrovec in Marko Rozman.

Pred štirinajstimi dnevi je bil gost oddaje karizmatični župnik Jože Vehovar iz Rogaške Slatine. Tokrat objavljamo drugi del pogovora z njim. Nekaj poudarkov: – prihodnost Cerkve je močno odvisna od dela z mladimi, – je ob pomanjkanju duhovnikov smiseln njihov uvoz iz tujine, – kako vrniti evangelij v vsakdanje življenje, – svobodna volja in Božji scenarij za naše življenje… Z njim se pogovarja Tone Petelinšek.