Tisti, ki boste 11. oktobra, ko se bomo izrekali o štirih referendumih, začasno v tujini, lahko le še danes oddate vlogo za glasovanje po pošti ali na enem od diplomatsko-konzularnih predstavništev. Do polnoči imate čas tudi tisti, ki v tujini bivate stalno, pa bi želeli glasovati po pošti. O tem morate obvestiti Državno volilno komisijo. Vlogo najlažje oddate prek portala eUprava. Tistim, ki stalno bivate v tujini in boste svoj glas oddali na diplomatsko-konzularnem predstavništvu, ni treba storiti ničesar, saj ste vpisani v posebni volilni imenik. Skupno je sicer v tujini določenih 30 volišč. Ta bodo na sedežih generalnih konzulatov v Celovcu, Clevelandu, Münchnu in Trstu ter na sedežih veleposlaništev v Abu Dabiju, Atenah, Beogradu, Berlinu, Bernu, Bratislavi, Bruslju, Budimpešti, Buenos Airesu, Canberri, na Dunaju, v Haagu, Kopenhagnu, Londonu, Madridu, Parizu, Podgorici, Pragi, Sarajevu, Skopju, Varšavi, Washingtonu, Zagrebu in pri Svetem sedežu v Vatikanu. V Kanadi bo volišče na veleposlaništvu v Ottawi in v prostorih Slovenskega centra v Torontu. 11. oktobra bodo: zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi ter trije posvetovalni referendumi - o ukinitvi obveznega plačevanja prispevka za Radiotelevizijo Slovenija, o pogojevanju pravice do denarne socialne pomoči z aktivnim vključevanjem delovno sposobnih upravičencev v družbenokoristna dela ter o volilni pravici na lokalnih volitvah.

Zveza slovenske katoliške prosvete se bo tudi letos predstavila na prireditvi Okusi ob meji, ki bo do nedelje potekala v središču Gorice. Tako bo čez slabo uro slovesno odprtje t.i. Slovenske vasi. Sodelovanje KD Sabotin iz Štmavra, SKD Hrast iz Doberdoba in SKPD F. B. Sedej iz Števerjana na eni največjih prireditev v mestu je priložnost za predstavitev Slovencev v Italiji širši javnosti, promocijo dejavnosti slovenskih kulturnih društev ter krepitev vezi med njihovimi člani. Vsako društvo bo ponudilo pristne okuse svojega kraja, kulinarično ponudbo bo spremljal pester glasbeni program. Po lanskoletni prvi izvedbi pobude Okusi kulture, kultura okusov pa je Zveza slovenske katoliške prosvete letos pripravila še bogatejši program kulturnih dogodkov, ki se bodo odvijali pod velikim šotorom Slovenske vasi. Jutri dopoldne bo potekalo tudi srečanje z evropskim poslancem Herbertom Dorfmannom z naslovom Evropske politike za varno in zdravo prehrano. V soboto dopoldne pa Goriška Mohorjeva družba za najmlajše udeležence pripravlja pravljico in ustvarjalno delavnico. Za utrip Slovenske vasi bo tudi letos poskrbela požrtvovalnost več kot sto prostovoljcev.

V Porabju na Madžarskem sta se v okviru reorganizacije združili Dvojezična osnovna šola Jožefa Košiča Gornji Senik in Osnovna šola Števanovci. Po razpisu je ravnateljica združenega zavoda postala Petra Gal, poroča STA. Na gornjeseniški šoli je 51 učencev, v Števanovcih pa 37. Pod združenim zavodom so tudi trije vrtci. V Števanovcih je 22 otrok, v Sakalovcih 23, na Gornjem Seniku pa je v mešani skupini 11 otrok. Na šoli so tako otroci iz porabskih slovenskih družin, Madžari in otroci iz dvojezičnih družin. Ravnateljica Petra Gal je pojasnila, da je dvojezični pouk organiziran tako, da imajo učenci učne ure slovenskega jezika, pri nekaterih predmetih pa pouk poteka dvojezično. Mednje sodijo telesna, likovna in glasbena vzgoja ter spoznavanje okolja. Poleg tega imajo tudi narodnostno uro, pri kateri se učenci dvojezično seznanjajo s kulturno dediščino okolja. Nova ravnateljica si je za enega svojih glavnih ciljev postavila, da bi otroci dvojezičnost prepoznali kot privilegij.

V New Yorku so včeraj praznovali 110-letnico cerkve sv. Cirila, ki predstavlja versko, kulturno in družabno središče Slovencev v mestu. Sveto mašo je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. V pridigi je poudaril pomen zvestobe slovenskih izseljencev, ki so kljub težkim in včasih nevarnim razmeram ohranjali povezanost z vero, jezikom in domovino. Ob 35. obletnici slovenske samostojnosti se je zahvalil tudi vsem, ki so si v ZDA prizadevali za priznanje Slovenije. Glede prihodnosti cerkve je po poročanju STA dejal, da je vprašanje zahtevno, a »še ni treba zvoniti z navčkom«. Slovenski župnik v New Yorku, frančiškan pater Martin Krizolog je namreč optimistično dejal, da upa, da bodo skupaj praznovali tudi še najmanj 115-letnico cerkve. Pri sveti maši sta bila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko in minister za zunanje zadeve Tone Kajzer. Slednji je na slovesnem sprejemu poudaril, da je cerkev sv. Cirila v času osamosvajanja države služila tudi kot pomemben informacijski center za ameriško javnost. Ministrica pa je poudarila, da je cerkev skozi desetletja presegla svojo versko vlogo in patru Krizologu ob jubileju predala posebno priznanje Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Slovenska šola Antona Martina Slomška iz Mendoze v Argentini bo prejela letošnje Slomškovo priznanje, ki ga bo Društvo katoliških pedagogov Slovenije podelilo 26. septembra v Mariboru. Ob tem je pripravilo tudi akcijo zbiranja sredstev Slomškov evro za Slomškovo šolo v Mendozi. Šolo in njeno poslanstvo je predstavila koordinatorica šole Urška Šmon. V drugem delu oddaje [od 26:41] smo pozornost namenili tudi 15. Peterlinovi nagradi, ki so jo podelili na letošnjih 61. Študijskih dnevih Draga. Prejel jo je duhovnik, kulturni in narodni delavec z avstrijske Koroške Jože Kopeinig.

Sredstva za Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu po predlogu rebalansa proračuna za letošnje leto ostajajo skorajda enaka - s povišanjem za nekaj več kot 22.000 evrov znašajo približno 12,8 milijona evrov. Z zneskom se je včeraj seznanila pristojna komisija državnega zbora. Kot je na seji dejala državna sekretarka na uradu Helena Jaklitsch, so veseli, da tudi po predlogu rebalansa proračuna sredstva ostajajo na isti višini oz. z manjšim dodatkom. Si pa tudi v prihodnje, tako kot je bila praksa več zadnjih let, želijo zviševanja sredstev. »Gotovo je v interesu vseh nas, da so sredstva urada in tudi drugih ministrstev, ki se nanašajo na delovanje Slovencev zunaj Slovenije, taka, da jim lahko nudimo dostojno podporo,« je dejala Helena Jaklitsch. Državna sekretarka je spomnila, da je urad od leta 2019 do danes že »zelo spodobno dvignil« ta sredstva. »Upamo seveda in načrtujemo, da se bo to dogajalo tudi v prihodnje,« je dodala.

Minister za zunanje zadeve Tone Kajzer po torkovem srečanju z italijanskim kolegom Antoniom Tajanijem pričakuje, da bo italijanska stran kmalu zagotovila imenovanje vladnih članov za paritetni odbor. Glede zagotovljenega zastopstva naše narodne skupnosti v parlamentu v Rimu je dejal, da italijanska vlada išče političen konsenz, vendar da v tem trenutku »ni možnosti, da bi prišlo do takšnega dogovora, ki bi odseval rešitev, kot je na slovenski strani«. Glede priznavanja diplom pripadnikom slovenske manjšine, ki končajo študij v Sloveniji, sta se Kajzer in Tajani dogovorila, da se bosta na temo kmalu sestala pristojna ministra. Poteka tudi dialog na ravni notranjih ministrov o iskanju morebitnih alternativ trenutnemu italijanskemu izvajanju nadzora na meji s Slovenijo, je še dejal minister za zunanje zadeve Tone Kajzer.

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je v okvirju turneje v ZDA v tem tednu obiskala ameriške Brezje v Lemontu pri Chicagu in se srečala s člani slovenske skupnosti v Slovenskem katoliškem centru, je sporočil generalni konzulat Slovenije v Clevelandu. V Jolietu je obiskala cerkev sv. Jožefa, se srečala z županom in obiskala muzej Planinšek Grocery and Meat Market, ki prikazuje zgodovino slovenskih priseljencev na območju ter njihovo podjetniško dejavnost in prispevek k razvoju lokalne skupnosti. V Chicagu je s skupino mladih slovenskih in slovensko-ameriških strokovnjakov govorila o strokovnemu povezovanju ter možnostih za nadaljnjo krepitev vezi med Slovenijo in slovensko skupnostjo v ZDA. Obiskala je tudi MAH Machine, podjetje družine Hozjan, ki letos praznuje 50-letnico in je veliko prispevalo k postavitvi Slovenskega katoliškega centra. Ministrica Lep Šimenko se je nato odpravila v Wisconsin, do konca poti pa bo med drugim obiskala še ameriške Slovence v Clevelandu. Tam bo jutri posebna gostja na literarnem večeru ob 120. obletnice Slovenske narodne knjižnice, v mestu pa potekajo tudi Slovenski dnevi.

Ko se vera, domovina in skupnost srečajo. V Haagu na Nizozemskem so se naši rojaki predstavili na mednarodnem kulturnem festivalu. Najprej so se zbrali pri slovenski sveti maši, ki jo je daroval župnik Gregor Šemrl. Prišlo je lepo število vernikov in prijateljev slovenske skupnosti pa tudi novi veleposlanik na Nizozemskem Marko Rakovec, ki je zbrane tudi pozdravil. Izrazil je pomen povezanosti slovenskih skupnosti z domovino in med seboj. Po maši se je srečanje nadaljevalo v prijetnem in sproščenem vzdušju ob dobri hrani in pijači. Nato pa je imelo še posebno nadaljevanje. V mestu je namreč istega dne potekal Embassy Festival, velika mednarodna kulturna prireditev, na kateri se vsako leto predstavljajo države z vsega sveta. Tudi Slovenci so bili zastopani med skoraj 50-imi narodi na mednarodni tržnici. Poleg hrane so države predstavljale svojo glasbo, običaje, izdelke in kulturno dediščino. Srečanje je pokazalo, kako pomembno je ohranjati slovensko povezanost tudi zunaj domovine. Slovenci se ne srečujejo samo pri sveti maši in ne samo ob kulturnih prireditvah – oboje lahko postane del istega skupnega prostora.

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko se te dni mudi pri rojakih v ZDA. Ob začetku obiska se je v San Franciscu srečala s predstavniki slovenske skupnosti. Obiskala je Slovenski dom, ki že več kot sto let združuje rojake na tamkajšnjem področju ter ga skupaj upravljajo Klub Slovenija, Slovenska narodna podporna enota (SNPJ) in Kranjsko slovenska katoliška jednota (KSKJ). Med drugim se je srečala tudi s slovenskimi študenti Ameriško-slovenske fundacije ASEF in se udeležila okrogle mize s slovenskimi podjetniki iz Silicijeve doline, ki uspešno delujejo na ameriškem trgu. Ob tej priložnosti je podpisala spomenico o dolgoročnejšem programskem sodelovanju med Slovenci v zamejstvu in po svetu ter Republiko Slovenijo na področju znanosti, izobraževanja, prenosa znanja in vključevanja mladih strokovnjakov v mednarodna okolja. Kot je študente ASEF na Stanfordru in Berkleyju vprašala, če se nameravajo vrniti v Slovenijo, je večina odgovorila pritrdilno ter pri tem poudarila kakovost življenja v Sloveniji.