Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ezk 37,21-28

Psalm: Jer 31,10.11-12.13

Evangelij: Jn 11,45-57

Vrstica iz evangelija: »Ta človek namreč dela veliko znamenj. Če ga pustimo kar tako, bodo vsi verovali vanj« (Jn 11,47-48a).

Berilo (Ezk 37,21-28)

Tako govori Gospod Bog: Glejte, vzamem Izraelove sinove izmed narodov, kamor so prišli, in jih zberem od vseh strani ter jih pripeljem v njih deželo. Zedinil jih bom v eno ljudstvo v svoji deželi, na Izraelovih gorah; en sam kralj bo vsem ukazoval. Ne bosta več dva naroda in ne bodo se več delili v dve kraljestvi. Ne bodo se več oskrunjali s svojimi maliki in s svojimi ostudnostmi in z vsemi svojimi pregrehami. Rešim jih vseh njihovih nezvestob, s katerimi so se pregrešili, in jih očistim; oni bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog. Moj služabnik David bo kralj nad njimi in en sam pastir bo pasel vse; po mojih odlokih se bodo ravnali, mojih zakonov se bodo držali in jih spolnjevali. Prebivali bodo v deželi, ki sem jo dal svojemu služabniku Jakobu, v kateri so prebivali njihovi očetje. Prebivali bodo v njej oni, njihovi sinovi in vnuki na veke; moj služabnik David bo njihov knez na veke.

Z njimi sklenem zavezo miru, z njimi bo večna zaveza. Utrdim jih in pomnožim jih ter postavim svoje svetišče v njih sredi na veke. Moje prebivališče bo pri njih ter bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. Tedaj spoznajo narodi, da sem jaz, Gospod, ki posvečujem Izraela, ko bo moje svetišče v njihovi sredi na veke.

Psalm (Jer 31,10.11-12.13)

Narodi, čujte Gospodovo besedo!

Oznanjajte jo po daljnih otokih in govorite:

»On, ki je Izraela razkropil, ga bo zbral,

čuval ga bo kakor pastir svoj čredo.«

Gospod je rešil Jakoba,

osvobodil ga iz rok močnejšega.

Pridejo in vriskajo na Sionski višini,

žarijo od radosti zaradi Gospodove rešitve.

Tedaj bodo veselo rajala dekleta,

mladeniči in starši bodo veseli.

Njih žalost spremenim v radost,

njih trpljenje v tolažbo in veselje.

Evangelij (Jn 11,45-57)

Tisti čas je mnogo Judov, ki so bili prišli k Mariji in Marti, in so videli, kaj je Jezus storil, verovalo vanj; nekateri izmed njih pa so odšli k farizejem in so jim povedali, kaj je Jezus storil. Veliki duhovniki in farizeji so torej sklicali zbor in so govorili: »Kaj naj počnemo, ker ta človek dela mnogo čudežev? Če ga tako pustimo, bodo vsi verovali vanj in prišli bodo Rimljani ter pokončali naš kraj in naš narod.«

Eden izmed njih, Kajfa, ki je bil tisto leto veliki duhovnik, jim je rekel: »Vi nič ne veste in ne pomislite, da je za vas bolje, da eden umrje za ljudstvo in ne propade ves narod.« Tega pa ni rekel sam od sebe, ampak je kot veliki duhovnik tistega leta prerokoval, da mora Kristus umreti za narod; pa ne samo za narod, ampak da bi zbral razkropljene Božje otroke. Od tega dne je bilo torej med njimi sklenjeno, da ga usmrtijo.

Jezus torej ni več očitno hodil med Judi, ampak je odšel od tam v pokrajino blizu puščave, v mesto Efrem, in se je tam mudil z učenci. Bila pa je blizu judovska velika noč in mnogo ljudi z dežele je šlo pred veliko nočjo v Jeruzalem, da bi se očistili. Iskali so Jezusa ter v templju stoje med seboj govorili: »Kaj se vam zdi? Ali pride na praznik?« Veliki duhovniki in farizeji pa so bili dali povelje, naj naznani, če kdo zve, kje je, da ga bodo prijeli.