Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Heb 11,1-7

Psalm: Ps 145,2-3.4-5.10-11

Evangelij: Mr 9,2-13

Vrstica iz evangelija: Iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!« (Mr 9,7)

Berilo (Heb 11,1-7)

Bratje, vera je trdno prepričanje o tem, kar kdo upa, prepričanje o stvareh, ki se ne vidijo. Po njej so namreč stari dosegli hvalo. Po veri spoznavamo, da je bil svet urejen z Božjo besedo, da je iz nevidnega nastalo, kar se vidi. Po veri je Abel daroval Bogu popolnejšo daritev kakor Kajn; po njej je dosegel hvalo, da je pravičen, ko je Bog pričal za njegove darove, in po njej govori še po smrti. Po veri je bil Henoh prenesen, da ni videl smrti; in ni ga bilo najti, ker ga je Bog prenesel. Preden je bil namreč prenesen, je prejel hvalo, da je bil Bogu všeč; brez vere pa ni mogoče biti všeč. Kajti, kdor hoče priti k Bogu, mora verovati, da je, in da je tistim, ki ga iščejo, plačnik. Po veri je dobil Noe naznanilo glede stvari, ki se še niso videle, in je v svetem strahu zgradil ladjo za rešitev svoje hiše; po njej je obsodil svet ter se udeležil pravičnosti, kakršno daje vera.

Psalm (Ps 145,2-3.4-5.10-11)

Vsak dan te bom slavil

in hvalil tvoje ime vekomaj.

Velik je Gospod in nadvse hvalevreden,

ne da se preiskati njegova veličina.

Rod za rodom slavi tvoja dela

in oznanja tvojo moč.

Pripovedujejo o slavi tvojega veličastva

in razglašajo tvoja čudovita dela.

Naj te hvalijo, Gospod, vsa tvoja dela,

tvoji sveti naj te slavijo;

naj poročajo o slavi tvojega kraljestva,

naj govorijo o tvoji moči.

Evangelij (Mr 9,2-13)

Tisti čas je vzel Jezus Petra, Jakoba in Janeza in jih peljal posebej na visoko goro; tam se je pred njimi spremenil: oblačila so se mu zasvetila silno bela; tako ne zna beliti noben belivec na zemlji. Prikazala sta se jim Elija in Mojzes in sta govorila z Jezusom. Oglasil pa se je Peter in rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj; naredimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj bi rekel, ker so bili zelo zbegani. Naredil se je oblak, ki jih je obdal, in prišel je glas iz oblaka: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!« Takoj so se ozrli, pa niso pri sebi videli nikogar razen Jezusa samega.

Ko so šli z gore, jim je Jezus zapovedal, naj nikomur ne pravijo, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih. To naročilo so zase ohranili ter so se vpraševali med seboj, kaj bi to bilo: vstati od mrtvih. Vprašali so ga: »Zakaj pismouki pravijo, da mora prej priti Elija?« Odgovoril jim je: »Elija bo poprej prišel, da bo vse obnovil; in kako je pisano o Sinu človekovem, da bo veliko pretrpel in da bo zaničevan? Pa vam povem, da je tudi Elija že prišel in so mu storili, kar koli so hoteli, kakor je pisano o njem.«