Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Mz 24,3-8

Psalm: Ps 50,1-2.5-6.14-15

Evangelij: Mt 13,24-30

Vrstica iz evangelija: »›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice« (Mt 13,29)

Berilo (2 Mz 24,3-8)

Tiste dni je Mojzes prišel in povedal ljudstvu vse Gospodove besede in odloke. In vse ljudstvo je odgovorilo z enim glasom; rekli so: »Vse besede, ki jih je govóril Gospod, bomo izpolnjevali.« Mojzes je zapisal vse Gospodove besede. Potem je zjutraj zgodaj vstal in postavil oltar pod goro in dvanajst spominskih kamnov za dvanajst Izraelovih rodov. Nato je poslal mladeniče izmed Izraelovih sinov, da so darovali žgalne daritve in žrtvovali junce kot mirovne daritve za Gospoda. Mojzes je vzel polovico krvi in jo vlil v kotliček, polovico krvi pa je poškropil po oltarju. Potem je vzel knjigo zaveze in jo prebral ljudstvu. Tedaj so rekli:

»Vse, kar je govóril Gospod, bomo izpolnjevali; pokorni bomo.« In Mojzes je vzel kri in z njo poškropil ljudstvo in rekel: »Glejte, to je kri zaveze, ki jo je Gospod po vseh teh besedah sklenil z vami.«

Psalm (Ps 50,1-2.5-6.14-15)

Gospod Bog je spregovoril in poklical zemljo

od sončnega vzhoda do zahoda.

S Siona se je Bog zasvetil:

naš Bog prihaja in ne molči.

Ko bi bil lačen, bi ne pravil tebi:

moj je namreč svet in kar ga napolnjuje.

Mar jem meso volov

ali pijem kri kozlov?

Daruj Bogu hvalno daritev

in spolnjuj Najvišjemu svoje zaobljube!

Kliči me ob dnevu stiske:

rešil te bom in ti me boš častil!

Evangelij (Mt 13,24-30)

Tisti čas je povedal Jezus množicam drugo priliko takole: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je vsejal dobro seme na svoji njivi. Ko so pa ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, prisejal ljuljke med pšenico in odšel. Ko je pa bilje zrastlo in šlo v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. In hlapci so pristopili h gospodarju in mu rekli: ›Gospod, ali nisi na svoji njivi vsejal dobrega semena? Od kod je torej ljuljka?‹ Rekel jim je: ›Sovražnik je to storil.‹ Hlapci so mu rekli: ›Ali hočeš, naj jo gremo pobrat?‹ Rekel je: ›Nikar, da pobiraje ljuljko ne porujete z njo morda tudi pšenice. Pustite, naj oboje raste do žetve; in ob času žetve porečem žanjcem: Poberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da se sežge, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹«