Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Jer 7,1-11

Psalm: Ps 84,3.4.5-6.8.11

Evangelij: Mt 13,24-30

Vrstica iz evangelija: »›Nikakor,‹ je dejal, ›da morda med pobiranjem ljuljke ne izpulite z njo vred tudi pšenice« (Mt 13,29)

Berilo (Jer 7,1-11)

Beseda, ki je prišla Jeremiju od Gospoda: »Postavi se ob vrata Gospodove hiše in oznanjuj: Poslušajte Gospodovo besedo, vsi Judovi sinovi, ki skozi ta vrata prihajate molit Gospoda!«

Tako govori Gospod vesolja, Izraelov Bog: »Poboljšajte svoja pota in svoja dejanja, pa storim, da boste prebivali v tem kraju! Ne zanašajte se na lažnive besede: ›To je tempelj Gospodov, tempelj Gospodov, tempelj Gospodov je to!‹ Le če resno poboljšate svoja pota in svoja dejanja, če boste pravično ravnali drug do drugega, če ne boste tlačili tujca, sirote in vdove, ne prelivali nedolžno kri na tem kraju, in ne hodili za tujimi bogovi v svojo nesrečo, tedaj storim, da boste prebivali v tem kraju, v deželi, ki sem jo dal vašim očetom za večne čase. Glejte, zanašate se na lažnive besede, ki nimajo vrednosti! Kradete, ubijate, prešuštvujete, krivo prisegate, darujete Baalu in hodite za tujimi bogovi, ki jih ne poznate, in potem prihajate in stopate pred mene v tej hiši, ki se imenuje po mojem imenu, in govorite: ›Varni smo,‹ pa potem počenjate vse te gnusobe! Ali je ta hiša, ki se imenuje po mojem imenu, v vaših očeh jama razbojnikov? Dobro, potem tudi jaz tako gledam nanjo,« govori Gospod.

Psalm (Ps 84,3.4.5-6.8.11)

Moja duša hrepeni,

medleč koprni po Gospodovih dvorih.

Moje srce in moje telo

vriskata k živemu Bogu.

Celo vrabec si najde dom

in lastovka gnezdo za svoje mladiče:

pri tvojih oltarjih, Gospod,

moj kralj in moj Bog.

Blagor njim, ki prebivajo v tvoji hiši,

vedno te hvalijo, Gospod!

Blagor človeku, ki ima v tebi pomoč,

hodi na môči vedno krepkejši.

Boljši je v tvojih dvorih en dan

ko tisoč drugih;

rajši stojim na pragu v hiši svojega Boga,

kakor da bi prebival v šotorih grešnikov.

Evangelij (Mt 13,24-30)

Tisti čas je povedal Jezus množicam drugo priliko takole: »Nebeško kraljestvo je podobno človeku, ki je vsejal dobro seme na svoji njivi. Ko so pa ljudje spali, je prišel njegov sovražnik, prisejal ljuljke med pšenico in odšel. Ko je pa bilje zrastlo in šlo v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. In hlapci so pristopili h gospodarju in mu rekli: ›Gospod, ali nisi na svoji njivi vsejal dobrega semena? Od kod je torej ljuljka?‹ Rekel jim je: ›Sovražnik je to storil.‹ Hlapci so mu rekli: ›Ali hočeš, naj jo gremo pobrat?‹ Rekel je: ›Nikar, da pobiraje ljuljko ne porujete z njo morda tudi pšenice. Pustite, naj oboje raste do žetve; in ob času žetve porečem žanjcem: Poberite najprej ljuljko in jo povežite v snope, da se sežge, pšenico pa spravite v mojo žitnico.‹«