Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Jn 1,5-10; 2,1-2

Psalm: Ps 124,2-3.4-5.7-8

Evangelij: Mt 2,13-18

Vrstica iz evangelija: »Glas se je slišal v Rami, jok in veliko žalovanje.« (Mt 2,18)

Berilo (1 Jn 1,5-10; 2,1-2)

Preljubi, to je oznanilo, ki smo ga slišali od Jezusa Kristusa in ga vam oznanjamo: Bog je luč in nikakršne teme ni v njem. Če rečemo, da smo z njim združeni, pa hodimo v temi, se lažemo in ne ravnamo po resnici. Če pa hodimo v luči, kakor je v luči on sam, smo med seboj združeni in kri njegovega Sina Jezusa Kristusa nas očiščuje vsakega greha. Če rečemo, da nimamo greha, sami sebe varamo in v nas ni resnice. Če svoje grehe priznamo, je zvest in pravičen, da nam naše grehe odpusti in nas očisti vse krivičnosti. Če rečemo, da nismo grešili, ga postavljamo na laž in njegove besede ni v nas. Otroci moji, to vam pišem, da bi ne grešili. Če se pa kdo pregreši, imamo zagovornika pri Očetu, Jezusa Kristusa, Pravičnega. On je sprava za naše grehe; pa ne samo za naše, temveč tudi za ves svet.

Psalm (Ps 124,2-3.4-5.7-8)

Ko bi ne bil Gospod z nami,

ko so ljudje vstali zoper nas,

tedaj bi nas žive požrli,

ko se je vnela njih besnost proti nam.

Tedaj bi nas preplavila voda,

hudournik bi šel čez nas,

tedaj bi šle čez nas

vzburkane vode.

Zanka se je pretrgala

in mi smo bili osvobojeni.

Naša pomoč je v imenu Gospodovem,

ki je ustvaril nebo in zemljo.

Evangelij (Mt 2,13-18)

Ko so Modri odšli, glej, se Gospodov angel prikaže Jožefu v spanju in pravi: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt in bodi tam, dokler ti ne porečem; Herod bo namreč dete iskal, da bi ga pogubil.« Vstal je, vzel dete in njegovo mater še ponoči in se umaknil v Egipt; in bil je tam do Herodove smrti, da se je izpolnilo, kar je bil povedal Gospod po preroku, ki pravi: »Iz Egipta sem poklical svojega sina.« Ko je tedaj Herod videl, da so ga Modri prevarali, se je silno razsrdil; in dal je pomoriti v Betlehemu in v vsej njegovi okolici vse dečke, dvoletne in mlajše, po času, ki ga je bil poizvedel od Modrih. Takrat se je izpolnilo, kar je bilo povedano po preroku Jeremiju, ki pravi: »Glas se je slišal v Rami, jok in velik krik: Rahela je jokala po svojih otrocih in se ni hotela utolažiti, ker jih ni več.«