Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Mz 18,1-14

Psalm: Lk 1,46-47.48-49.50.53.54-55

Evangelij: Mt 8,5-17

Vrstica iz evangelija: »Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho, ampak samo reci besedo in moj služabnik bo ozdravljen.« (Mt 8,8)

Berilo (1 Mz 18,1-14)

Tiste dni se je Bog prikazal Abrahamu pri Mambrejevem hrastu, ko je ob dnevni vročini sedel pri vhodu v šotor. Povzdignil je oči in pogledal in glej, trije možje so stali pred njim. Ko jih je zagledal, jim je tekel naproti od vhoda v šotor in se poklonil do zemlje ter rekel: »Gospod, ako sem našel milost v tvojih očeh, ne hodi, prosim, mimo svojega služabnika! Naj prinesejo, prosim, malo vode, da si umijete noge. Potem se odpočijte pod drevesom! Prinesem tudi grižljaj kruha, da se okrepčate: potem morete iti dalje; saj ste zato mimo prišli pri svojem služabniku.« Pa so rekli: »Stori, kakor si rekel!«

Abraham je nato hitel v šotor k Sari in rekel: »Vzemi hitro tri merice moke, bele moke, zmesi in speci podpepelnike!« Potem je tekel Abraham h govedi, vzel mlado, lepo tele ter ga dal hlapcu, ki ga je hitro pripravil. Nato je vzel masla in mleka ter tele, ki ga je dal pripraviti, ter postavil prednje; potem je stal pri njih pod drevesom, ko so jedli. Tedaj so ga vprašali: »Kje je tvoja žena Sara?« Odgovoril je: »Glejte, v šotoru.« Potem je rekel: »K letu osorej se vrnem k tebi in glej, tvoja žena Sara bo imela sina.« Sara pa je poslušala za vhodom v šotor, ki je bil za njim.

Abraham in Sara pa sta bila stara in priletna, zato se je Sara sama pri sebi zasmejala, češ: ›Mar bom res rodila, ko sem se postarala?‹ Gospod pa je rekel Abrahamu: »Zakaj se je Sara zasmejala? Ali je za Gospoda kaj pretežko? K letu osorej se vrnem k tebi in Sara bo imela sina.«

Psalm (Lk 1,46-47.48-49.50.53.54-55)

Moja duša

poveličuje Gospoda

in moj duh se raduje

v Bogu, mojem Zveličarju.

Zakaj ozrl se je na nizkost svoje dekle.

Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

Zakaj velike reči mi je storil On, ki je mogočen,

in je njegovo ime sveto.

Od roda do roda traja njegovo usmiljenje

njim, ki mu v strahu služijo.

Lačne je napolnil z dobrotami

in bogate je odpustil prazne.

Sprejel je svojega služabnika Izraela

in se spomnil usmiljenja,

kakor je govoril našim očetom

do Abrahama in njegovega roda na veke.

Evangelij (Mt 8,5-17)

Ko je Jezus prišel v Kafarnaum, je stopil k njemu stotnik in ga prosil: »Gospod, moj služabnik leži doma mrtvouden in zelo trpi.« Rekel mu je: »Pridem in ga ozdravim.« Stotnik mu je pa odgovoril: »Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Tudi jaz, ki sem pod oblastjo in imam vojake pod seboj, rečem temu: ›Pojdi,‹ in gre; in drugemu: ›Pridi,‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stôri to,‹ in stori.«

Ko je Jezus to slišal, se je začudil in rekel svojim spremljevalcem: »Resnično, povem vam, toliko vere nisem našel pri nikomer v Izraelu! Povem vam pa, da jih bo veliko prišlo od vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo z Abrahamom in Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu, otroci kraljestva pa bodo vrženi ven v temo; tam bo jok in škripanje z zobmi.« In stotniku je rekel Jezus: »Pojdi: kakor si veroval, se ti zgôdi!« In služabnik je ozdravel tisto uro.

Ko je prišel Jezus v Petrovo hišo, je videl, da Petrova tašča leži in jo trese mrzlica. In dotaknil se je njene roke in mrzlica jo je zapustila. Vstala je, in mu stregla.

Ko se je pa zvečerilo, so mu privedli mnogo obsedenih in izgnal je z besedo duhove in ozdravil vse bolnike, da se je spolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju, ki pravi: ›On je prevzel naše slabosti in nosil naše bolezni.‹