Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Rim 10,9-18

Psalm: Ps 19,2-5

Evangelij: Mt 4,18-22

Vrstica iz evangelija: »Takoj sta pustila mreže in šla za njim« (Mt 4,20)

Berilo (Rim 10,9-18)

Če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš zveličan. S srcem se namreč veruje za opravičenje, z usti pa se priznava za zveličanje. Kajti Pismo pravi: »Kdor koli vanj veruje, ne bo osramočen.« Ni namreč razločka med Judom in Grkom, isti je Gospod vseh, bogat za vse, ki ga kličejo. Kajti »kdor koli bo klical Gospodovo ime, bo zveličan.«

Kako naj ga vendar kličejo, v kogar niso verovali? Kako pa naj verujejo v tistega, o komer niso slišali? In kako naj slišijo brez oznanjevalca? In kako naj oznanjajo, če niso poslani? Kakor je pisano: »Kako lepe so noge oznanjujočih mir, oznanjujočih dobro!«

Toda evangeliju niso bili vsi poslušni. Izaija namreč pravi: »Gospod, kdo je veroval našemu oznanilu?« Torej je vera iz oznanila, oznanilo pa po Kristusovi besedi. Vprašam pa: »Niso mar slišali?« O pač! »Po vsej zemlji se je razlegel njih glas in do koncev sveta njih besede.«

Psalm (Ps 19,2-5)

Nebesa razglašajo Božje veličastvo

in nebesni svod oznanja, da je delo njegovih rok.

En dan sporoča to drugemu dnevu

in ena noč naznanja to drugi noči.

To ni beseda in niso govori,

katerih glas bi se ne mogel slišati;

po vsej zemlji se razlega njih glas

in do konca sveta njih govorica!

Evangelij (Mt 4,18-22)

Ko je Jezus hodil ob Galilejskem morju, je zagledal dva brata, Simona, z imenom Peter, in njegovega brata Andreja, ko sta mrežo metala v morje; bila sta namreč ribiča. Reče jima: »Hodita za menoj in napravil vaju bom za ribiča ljudi.« Takoj sta popustila mreže in šla za njim. Ko je od tam šel dalje, je videl druga dva brata: Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza, ko sta z očetom Zebedejem v čolnu popravljala mreže, in ju je poklical. Ta dva sta takoj zapustila čoln in očeta ter šla za njim.