Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Sof 3,14-18 ali Rim 12,9-16

Psalm: Iz 12,2-6

Evangelij: Lk 1,39-56

Vrstica iz evangelija: »Elizabeta je postala polna Svetega Duha« (Lk 1,41)

Berilo (Sof 3,14-18 ali Rim 12,9-16)

Vriskaj, sionska hči! Ukaj, Izrael! Veséli se, raduj se iz vsega srca, jeruzalemska hči! Gospod te je rešil obsodbe, odstranil je tvoje sovražnike. Gospod je Izraelov kralj v tvoji sredi, ne boš se več bala zlega. Tisti dan bodo rekli Jeruzalemu: »Sion, ne boj se! Naj ti roke ne omahnejo! Gospod, tvoj Bog je pri tebi, mogočni rešitelj! On se veseli nad teboj v obnovljeni ljubezni; vriskajoč se raduje nad teboj, kakor ob prazniku.« Odvzel sem ti mučno nadlogo.

*ali*

Bratje in sestre, ljubezen bodi brez hinavščine. Sovražite hudo, držite se dobrega; bratovsko se med seboj ljubite; v spoštovanju drug drugega prekašajte; v gorečnosti ne bodite počasni; v duhu bodite goreči; Gospodu služite. V upanju se veselite; v nadlogi potrpite; v molitvi vztrajajte; s svetimi v potrebah delite; gostoljubje gojite. Blagoslavljajte tiste, ki vas preganjajo, blagoslavljajte jih in ne kolnite! Veselite se z veselimi, jokajte z jokajočimi; bodite med seboj ene misli; ne hrepenite po visokih stvareh, ampak se držite nizkih.

Psalm (Iz 12,2-6)

Glej, Bog je moje rešenje,

zaupam in se ne bojim.

Moja moč in moja pesem je Gospod,

on mi je bil v odrešenje.

Slavite Gospoda,

kličite njegovo ime,

oznanjujte med ljudstvi njegova dela,

razglašajte, da je vzvišeno njegovo ime.

Pojte Gospodu, ker je storil velike reči,

naj bo to znano po vsej zemlji.

Vriskajte in radujte se, prebivalci Siona,

velik je med vami Izraelov Svet.

Evangelij (Lk 1,39-56)

Tiste dni je Marija vstala in hitro šla v gore, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hišo in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta slišala Marijin pozdrav, je poskočilo dete v njenem telesu; in Elizabeta je bila napolnjena s Svetim Duhom in je vzkliknila z močnim glasom: »Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa! In od kod meni to, da pride k meni mati mojega Gospoda? Glej, ko je prišel glas tvojega pozdrava do mojih ušes, je od veselja poskočilo dete v mojem telesu. Blagor ji, ki je verovala; kajti izpolnilo se bo, kar ji je povedal Gospod!«

Marija pa je rekla: »Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Zveličarju. Kajti ozrl se je na nizkost svoje dekle. Glej, blagrovali me bodo odslej vsi rodovi. Kajti velike reči mi je storil On, ki je mogočen in je njegovo ime sveto. Od roda do roda traja njegovo usmiljenje tistim, ki mu v strahu služijo. Moč je pokazal s svojo roko, razkropil je tiste, ki so napuhnjenih misli.

Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne. Sprejel je svojega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja – kakor je govoril našim očetom – do Abrahama in njegovega roda na veke.« Marija pa je ostala pri Elizabeti nekako tri mesece, potem se je vrnila na svoj dom.