
Sign up to save your podcasts
Or


Gost v Spetku je bil glasbenik Boštjan Gombač, ki je posnet na več sto ploščah, naredil je glasbo za 45 gledaliških predstav in 35 dokumentarcev
Kdo bo spetkov gost? Če veste, da se obrne, če ga pokličeš George Lazenby, ste ga žurali z njim ob prelomu milenija. Če veste, da je posnet na več sto ploščah, da je naredil glasbo za 45 gledaliških predstav, 35 dokumentarcev in še kaj, potem veste, da je hiperaktivec.
“V osnovi šoli me je ‘glasbeno zavohala’ učiteljica Lidija Černuta. Videla je, da imam nekaj.”
Če pomislimo na klarinet in stotnijo ostalih pihal, s katerimi igra na vse telesne odprtine, ki zmorejo ustvariti nadtlak, postane jasno, da je Boštjan Gombač glasbeni virtuoso.
“S skupino Terra Folk smo delali eksperiment. Prosili smo občinstvo, da po zadnji skladbi ne ploska, ampak naj ploska prej. Na koncu lahko včasih ploskanje na nek način uniči kak zvok. Tako so se ljudje po koncertu objemali, smejali.”
Boštjan Gombač seveda osredotočeno igra na inštrumente, a z enim očesom budno spremlja občinstvo: “Vedno vidim, kdo piše SMS-e v dvorani, kdo spi, če kdo kihne, mu rečem ‘na zdravje’. Gre za sproščeno stanje osredotočenosti. Material itak imam v malem prstu, če ga nimam, pa je trema.”
“Ljubezen do glasbe je vedno iskrena, tudi če ne zveni dobro. Če jo imaš tako rad, pa fušaš, tega ne veš tega, ker tega ne slišiš. Večina nas ima relativni posluh.”
Spetek je izvedel, da je eden najbolj komičnih likov domače komedije Niko Zagode v resničnem življenju stomatolog!
Prvič smo ga videli v hilaričnem rimejku Požigalca, zadnjič pri Hostarju kot velemojstra hrvaščine Tristana, vmes pa v mnogih epizodnih vlogah.
Niko Zagode je zagotovo eden najbolj komičnih likov domače komedije, a ko je Spetek izvedel, da je tip v resničnem življenju stomatolog, ga je določil za najbolj zabavnega zoboderja po Rafku Irgoliču. Pravi, da ni estradnik: “Sem psevdo-estradnik, nočem pa biti psevdo-zobar.”
“Nekateri nikoli ne bodo nehati kaditi, jaz jim pa tako predstavim, kako kajenje škodi ustni votlini.” – Niko Zagode o videih ZobozdravNika
Pupedanci so se začeli ukvarjati z glasbo, ker jim šport ni dišal, te dni pa obhajajo 25-letnico delovanja
Spetek tokrat gosti največje antitalente za samopromocijo na domačemu estradne brjači. Še boter Google se strinja, da so najbolj znan Slovenski bend, med tistimi, ki ne obstajajo. Ansambel te dni obhaja 25 let in medije obtožuje, da privilegirajo metroseksualce. “Nikoli nismo veliko dali na publiciteto. Mi smo seljaci iz Pivke, nam rock nekaj pomeni, ga igramo brezpogojno in nas drugo dosti niti ne zanima,” pravi pevec Simon Avsec.
“Imeli smo predpotopno spletno stran. Mislili smo, da bomo ob 25-letnici vzpostavili novo stran, potem pa nam je še Facebook ukinil profil.”
Tako pravi član benda Marko Doles, ki sebe in svoje kolege opisuje kot: “Mi smo pivški grdoni, vedno nam je manjkalo glamurja.” Pupedanci so se začeli ukvarjati z glasbo, ker jim šport ni dišal. Ime jim je dala Markova nončka, so rokerji, ki primejo tudi za harmoniko.
“Če greš čez mejo, na primer čer prehod Jelšane, tam fantje igrajo samo Slaka in Avsenika. Vsi imajo ‘kekčeve’ kape.”
O zdajšnji slovenski domači glasbi pa: “Preveč je osladna, vsi so preveč kičasti.” Pupedanci pa imajo svojo značilno glasbo, vendar je še vprašanje, kdaj bomo slišali kakšen nov komad: “Boštjanu je padel telefon v morje in nimamo več besedil.”
“Najbolj grozno nam je, ko snemamo album, nam je najlepše igrat na koncertih.”
Denis Brnčič dolgih las nima zaradi soproge in poudarja, da metalci niso agresivni, ker je vsa agresija v glasbi
Denis Brnčič je uspešen podjetnik, a dovolj čustven težkometalec, da je ob kultnem dokumentarcu Story of Anvil zajokal in rekel: “Tako žlahtno štorijo imel bi tudi jaz.”
Sproduciral je dokumentarec o bogati zgodovini našega na pol zamolčanega metala Železne stopinje. Po premieri, ki je bila pravi bum, je bil govor tudi o tem, kakšna bi bila Slovenija, če bi si medalje za zasluge namesto pankerjev pripenjali metalci: “Metalcev nas je bilo vsaj trikrat več kot pankerjev. Koncerti so bili razprodani. Stanje duha, drža, način življenja, predvsem pa velika zabava. Mi smo zelo zvesto občinstvo.”
O pivu, hitlerjevih brezokcih in kriketu trezno Jaša Zidar, ki je hotel biti arheolog, a je raje postal pivovar
Spetek se je na tradicionalni poti v notranji pir ukvarjal s svojim koncem, ki je hkrati njegovo bistvo. S pivom, ki ga hipsterska folklora povzdiguje v nula tri afnanje. Zakaj pivo postaja malo, čokoladno in drago? Ali bo dobri stari pir povozil craft? “Za velike pivovarne smo največje darilo v zadnjih letih, ker pivu zvišujemo ceno.”
“Miha, zakaj te motijo ta mala in čokoladna piva? Sicer tudi jaz ne maram malega piva, mi delamo steklenice 0,5 l. Ko rečeš, da greš na pivo, misliš veliko pivo.” – Jaša Zidar
Boštjan Skubic, nepogrešljivi lik televizijskih prenosov MotoGP, o adrenalinu in (ne)pospravljenih podstrešjih dirkačev
Spetkov poglavar ga je spoznal v tistem ovinku in trenutku, ko si je na kros motorju poškodoval ramo. Prejadral je tudi Atlantik, pretekel kak maraton, preplezal kako goro in v Zidu smrti na Daytoni svojo Yamaho nagnil vzporedno s tlemi pri 290-ih kilometrih na uro.”Največ strahu sem v Daytoni imel, ko sem tam hodil. Ko sem s tistega ovala gledal proti klancu navzdol, me je preplavil obupen občutek.” Boštjan Skubic, nepogrešljivi lik televizijskih prenosov MotoGP.
“Dirkat sem začel šele pri 38-ih letih. Pri teh letih dirkači počasi končujejo kariero, jaz pa sem v nizkem startu. Ta občutek, da nikoli nisi dovolj dober, te frustracije me ženejo naprej.”
Janko Kramžar, direktor javnega podjetja Snaga
Janko Kramžar je na čelu javnega podjetja Snaga že od umazanih časov, ko sta pirovska piksna in svinjsko rebro brez ločitvenega postopka končala v isti kanti. Pogovor je že na začetku dobil “mafijske” razsežnosti.
“Smeti so lahko tudi ‘biznis’, ki ima negativno konotacijo. Sploh v državah južno od nas.”
Kljub temu da je v tem poslu že zelo dolgo, se še vedno spominja, kako se je soočil z razsežnostjo človeškega smetenja.
“Nikoli ne bom pozabil, ko sem prvič šel na deponijo na Barju. Tam je bilo 200 tisoč ton odpadkov. Šokiran sem bil, kako veliko je tega.”
Ponos o pravilnem ravnanju s smetmi mogoče že lahko zaznamo, vendar smo po besedah Mihijevega sogovornika še daleč od optimuma.
“Mi gradimo okolja, ki so z vidika ravnanja s smetmi vzorna, na drugi strani pa izvažamo svinjarijo v druge države. Lažemo sami sebi.”
O gorskem Zdravniku na ekranu in tistih, ki te "poflikajo" onkraj fikcije
Miran Šafranko je špecialist intenzivne terapije, ki piše blog tudi o tem, kako je, če ti od petih, ki si jih ponoči sprejel, preživita le dva. Pravi, da to ni hec, še manj pa zdravniška nadaljevanka.
“Lahko je pacient stabilen, lahko pa se hitro poslabša. To je kot bi stal na deski na valjčku – ujeti moraš ravnotežje.”
Spetek ga je spoznal na Twitterju, kjer si reče Fletni Štajerc.
“Včasih se v UKC Ljubljana zgodi, da me kdo, ki sem ga reševal, ustavi in me pozdravi. To je tisti občutek, ki ti da krila.”
Kako odgovarja na mnenje javnosti, da bi moralo biti več takšnih zdravnikov, kot jih vidimo na televizijskih zaslonih?
“V filmih je glavna zvezda zdravnik, v realnosti pa je za reševanje posameznika odgovoren velik tim ljudi.”
Mladinski pisatelj, ki boj z Deso Muck za naziv najbolj branega, primerja z derbijem med Mariborom in Olimpijo
Je Peter Nos res vsemu kos? Je Krojačku Hlačku uspel preboj v Parizu? Je nemara gej? Je mladi košarkar Ranta res navaden štor? Vse to je povedal mladinski pisatelj Primož Suhodolčan, ki ima ogromno skupnega tudi z največjim slovenskim junakom ta hip, Goranom Dragićem.
“Nekateri si predstavljajo, da je enostavno napisati otroško knjigo. To ni enostavno. Če otrokom ni všeč, nimaš šans.”
Njegove boje z mladinsko pisateljico Deso Muck za naziv najbolj branega, primerja s športnim derbijem med Olimpijo in Mariborom. V Sloveniji pa po njegovem mnenju mladinska literatura ne spada med najbolj cenjene.
“Pri nas je tako – če pišeš o težavah, je to kritično gledano na višjem literarnem nivoju. Če je knjiga pozitivna, pa je to ‘kar neki’.”
Začel je pisati že v prvem razredu osnovne šole, njegova prva knjiga “Košarkar naj bo” pa je izšla, ko je dopolnil 35 pomladi. Svoj knjižni prvenec je sicer spisal že nekaj let prej.
“Določene stvari preverjam pri živi publiki. Veliko hodim po šolah. Razumeti moram bralce, za katere pišem.”
Njegov oče Leopold je bil velik ljubitelj Alana Forda, najbolj všeč mu je bil lik Sira Oliverja. Z očetom je kultne stripe bral v srbohrvaščini, kasneje sta jih skupaj analizirala.
“Alan Ford je večna zadeva. To je naša biblija! Tudi če vsi Alani Fordi zgorijo, mi znamo vse ‘fore’ na pamet.”
Vasko Atanasovski je spregovoril tudi o številnih lepoticah, ki obiskujejo njegove koncerte
Urbani mit zapoveduje takole: če bi radi obiskali koncert, ki poleg izjemne glasbene izkušnje ponuja še največjjo koncentracijo lepotic, ne smete zamudit magije Vaska Atanasovskega. Spetkova tolpa je bila deležna mnogih koncertnih tonov iz pljuč maestra, ob tem pa ga ni slišala izgovoriti ene same besede. Maestro je obljubil, da tokrat spregovori.
Evo, ga majstra. #spetek pic.twitter.com/RwEwHZoaHy
— Miha Šalehar (@toplovodar) September 1, 2017
From the publisher's feed

10 Listeners

1 Listeners

12 Listeners

2 Listeners

8 Listeners