Spetek

Spetek je gostil skrivnostnega gorskega zdravnika, o katerem se, čeprav ima pod pasom osupljive dosežke, premalo govori. Dr. Iztok Tomazin je stal na petih osemtisočakih, v Slovenijo je uvozil prosto plezanje, opravil je več poletov s padalom in zmajem, pleza po slapovih, turno smuča, kot specialist urgentne medicine je s helikopterjem rešil številna življenja, je pa tudi pesnik. Če niste imeli sreče, da bi ga v najbolj nemogočem vremenu srečali samega v kaki gori, ga spoznajte na varnem - v Spetku.

Slave Stojanović, človek s katerim ni šale, pa če je treba špilat fuzbal ali kitaro: “Kot nogometaš sem rad štrlel iz povprečja. Stgane kavbojke, kitara, to je bilo to!”

Če vas zanima, kaj imata skupnega Jimi Hendrix in Diego Armando Maradona, poslušajte Slavišo Stojanovića v Spetku!

Slave Stojanović, človek s katerim ni šale, pa če je treba špilat fuzbal ali kitaro: “Kot nogometaš sem rad štrlel iz povprečja. Stgane kavbojke, kitara, to je bilo to!”

V diplomski nalogi je preučeval sociološki vidik nogometašev do družbe in vodil nogometni klub Crvena zvezda: “Kot trener si seveda želiš najvejčjih imen v nogometu, največjih klubov. Ampak ne vodiš le kluba, vodiš državni projekt. Najtežje je nekomu dopovedat, da ni najboljši. Težko vzpostavljaš avtoriteto v taki ekipi mladih nogometašev, a to je tvoja naloga!”

“Zaradi vodenja slovenske nogometne reprezentance imam še danes knedl v grlu.”

Velik Spetek je pred nami, saj ga z obiskom počasti edini pravi globalni rockstar v zgodovini naše očetnjave. Na odrih celega sveta je lani stal sedeminpetdesetkrat. Ime mu je Jernej Šavel in je redno zaposlen v kolektivu, imenovanem Dubioza. O Despacitu, travi, jezovih na Muri in zvezdništvu po štiridesetem.

Na odrih celega sveta je lani stal sedeminpetdesetkrat. Ime mu je Jernej Šavel in je redno zaposlen v kolektivu, imenovanem Dubioza

Velik Spetek je pred nami, saj ga z obiskom počasti edini pravi globalni rockstar v zgodovini naše očetnjave. Na odrih celega sveta je lani stal sedeminpetdesetkrat. Ime mu je Jernej Šavel in je redno zaposlen v kolektivu, imenovanem Dubioza. O Despacitu, travi, jezovih na Muri in zvezdništvu po štiridesetem.

“Jaz nisem hipi, jaz nisem altruist, jaz nisem prišel zato, da bi tam vsi bolje živeli.”

Preden ga iz Čakalnice pokličejo na oni svet, se zglasi še v Spetku. Ikonični pozitivec, profesor, penzionist in aktivni motorist Janez Hočevar – Rifle. Ali večni dobrovoljec odrskih desk in ekranov sploh zna bit zatežen, bo povedal spet čez pet.

Janez Hočevar - Rifle je ikonični pozitivec, profesor, penzionist in aktivni motorist

“Šele ko igranemu liku dodajaš neke druge nianse, ki jih iščeš v sebi, lahko govoriš o kreativnosti.”

Preden ga iz Čakalnice pokličejo na oni svet, se zglasi še v Spetku. Ikonični pozitivec, profesor, penzionist in aktivni motorist Janez Hočevar – Rifle. Ali večni dobrovoljec odrskih desk in ekranov sploh zna bit zatežen, bo povedal spet čez pet.

“Prime se me vsak vzdevek. Bil sem že Miha, Banana, Rifle. Slednje zato, ker sem nosil izključno rifle kavbojke. Drugih preprosto še ni bilo.”

 

V Spetek je prišel Erik Valenčič, ki je na Bližnjem vzhodu in doma videl tudi tisto, česar si ne želimo videti. In nam to tudi povedal. Novinar, avtor dokumentarnih filmov in pisatelj, ki je pred kratkim izdal svoj drugi roman. Tako kot prvi se tudi ta bere kot priročnik za revolucijo. Kljub temu, da ne verjame vanjo, še manj pa v demokracijo.

Pri Mihu se je ustavil Erik Valenčič - novinar, avtor dokumentarnih filmov in pisatelj, ki je pred kratkim izdal svoj drugi roman

V Spetek je prišel Erik Valenčič, ki je na Bližnjem vzhodu in doma videl tudi tisto, česar si ne želimo videti. In nam to tudi povedal. Novinar, avtor dokumentarnih filmov in pisatelj, ki je pred kratkim izdal svoj drugi roman. Tako kot prvi se tudi ta bere kot priročnik za revolucijo. Kljub temu, da ne verjame vanjo, še manj pa v demokracijo.

“V vojnah seveda vidiš srhljive stvari, tega v družbi ne moreš nadomestiti z anekdotami. Pa vseeno najdeš neverjetne zgodbe, ki odpirajo pivo.”

Prepričan je, da je treba del sveta, ki je zapleten v vojne, razlagati. Takih razlag se mu zdi premalo. “Če ta svet pokrivaš leta in leta, normalen vsekakor ne moreš biti!”

“Veliko je nepoznavanja in nestrokovnosti v medijih. Svetovne medijske agencije ponujajo ene in iste novice.”

Petek je dan za teden pozabit. Miha vam takrat servira poznopopoldansko malico. Val 202 to go! V epizodah mini serije Tvitni me nežno lahko prek Twitterja neposredno vplivate na samozavest in barvo lic javnih ter slavnih Slovenk in Slovencev, ki jih mariniramo v živo. Na sporedu v petek po peti. (17:05).

Andrej Šifrer, kantavtor, pravnik in ljubimec iz Stražišča pri Kranju je spregovoril spet čez pet

Spetek je povabil na zadnjo žurko leta. Če snega ni, naj bo vsaj ta bele barve. V goste je prišla zvezda sedemdesetih, osemdesetih, devetdesetih ter prve in druge dekade milenija, gospod Andrej Šifrer.

Je trenutno čuvaj praznine, ki pravi, da nima nobene smešne ankedote za povedat: "To je, kot bi se s fikusom pogovarjal."

Je trenutno čuvaj praznine, ki pravi, da nima nobene smešne ankedote za povedat: "To je, kot bi se s fikusom pogovarjal"

Je prahipster, prvi hipster v regiji: “Lahko bi mi rekli tudi Chuck Berry hipster. Dvoril sem gimnazijkam iz kulturološke smeri, ker so bile najlepše. One so hodile na razstave, brale so ezoterično literaturo.”

“Mi smo bili prva generacija sarajevskega punka. Mistificirali smo naše prve ljubezni. Puncam so bili bolj zanimivi molčeči tipi, tipa Sean Penn.” Saša Lošić – Loša o Plavem Orkestru

Prodali so 600.000 plošč prvega albuma: “Sprašujem se, kako se je to ustavilo na okrogli številki? Takrat so mi rekli, da se je neki kamion prevrnil in so zadnje plošče dol padle. Meni ni bila pomembna prodaja, želel sem si le kupiti glasbeni stolp Hitachi.” 

Loša je za Mihija spesnil komad 

//val202.rtvslo.si/wp-content/uploads/2017/12/1280x720-2017-12-16-at-9.52am.mp4

Tokrat nas manir uči Šefinja protokola Republike Slovenije Ksenija Benedetti. Mojstrica lepega vedenja že od leta 2000 skrbi, da domači in tuji državniški plemenjaki na rdečih preprogah ne izpadejo to, kar v resnici najbrž so.

Tokrat nas manir uči Šefinja protokola Ksenija Benedetti, ki skrbi, da domači in tuji državniški plemenjaki na rdečih preprogah ne izpadejo to, kar v resnici najbrž so

Tokrat nas v Spetku manir uči Šefinja protokola Republike Slovenije Ksenija Benedetti. Mojstrica lepega vedenja že od leta 2000 skrbi, da domači in tuji državniški plemenjaki na rdečih preprogah ne izpadejo to, kar v resnici najbrž so. Spet čez pet obdelamo vse: black tie afero, predsednika na SUP-u, Donaldove stiske rok, Vladimirjevo ježo tigra in še kaj.

“Mi nismo protokolarni policisti, mi svetujemo, ko nas vprašajo. Nekateri so pri tem bolj uspešni, nekateri manj.”

Ksenija Benedetti pravi, da je protokol delno ostalina aristokratskega obnašanja, danes pa predvsem pomeni dobro organizacijo. “Gre predvsem za spoštovanje. Denimo kraljici ne smeš kazati hrbta, zadnji iz delegacije hodi ritensko nazaj.”

“Ni se treba vedno držati vseh pravil kot pijanec plota. Včasih je treba tudi kakšno prekršiti. Če vedno upoštevate vsa pravila, lahko izpadete tudi smešno.”

V Spetku debatirata Miha in mladi Nik Škrlec, igralec, voditelj oddaje Male sive celice in rekorder v naštevanju decimalk ludolfovega števila

V Spetku debatirata Miha in mladi Nik Škrlec, igralec, voditelj oddaje Male sive celice in rekorder v naštevanju decimalk ludolfovega števila

Prejšnjič so virusi preprečili, da bi si odgovorili na vprašanje, zakaj je ljudem lažje pokazati, koliko dvignejo na benču, kot priznati, da imajo visokosposobne in izurjene možgane. Tokrat sta zdrava oba!

“Število pi recitiram 45 minut. Če šprintam, lahko zrecitiram tudi v pol ure. Od tega imam kup koristi, to je dobra vaja koncentracije in vaja asociacij. Gradim eno pot v tej moji palači spomina in tu se šele začne žur. Zgodbe v spominski palači morajo biti narejene po zakonitostih pomnjenja. Da si jaz stvari zapomnim. Asociacije morajo biti čudne, smešne, ogabne, erotične.” – Nik Škrlec o tem, kako si je zapomnil 3141 decimalk

Spetek v sliki:

Če bi bil Superman ženska in če bi se slučajno zgodilo, da bi bil za povrh še Štajerka, bi ga utelešala Petra Greiner. Energijska bomba, borka in rušiteljica tabujev, ob kateri vsak statistično približno normalen človek zašteka, da v resnici sploh nima problemov.

Petra Greiner je brezpogojno ljubezen spoznala, ko je rodila Sofijo. Od otroka ne moreš ničesar pričakovati in ga imaš preprosto rad

“Ko kdo kdaj napiše, da je nekdo dober motivator, mu rečem, da mu za vikend posodim Sofijo, pa ga bo hitro prijelo veselje do življenja.”

Če bi bil Superman ženska in če bi se slučajno zgodilo, da bi bil za povrh še Štajerka, bi ga utelešala Petra Greiner. Energijska bomba, borka in rušiteljica tabujev, ob kateri vsak statistično približno normalen človek zašteka, da v resnici sploh nima problemov.

“Ko sem rodila Sofijo, sem pomislila, da sva marsovki in ne spadava nikamor. Sem pa takrat spoznala, kaj je to brezpogojna ljubezen. Imaš otroka, ki je zelo prizadet, ne veš, kdaj bo umrl. Od otroka ne moreš ničesar pričakovati in ga imaš preprosto rad.”