Posebna stavkovna izdaja Spetka v ponedeljek. Mihi, Sašo in Ksenja o tem, zakaj RTV stavka

Mihi s Sašem Hribarjem in Ksenijo Horvat o tem, zakaj RTV stavka.

Matic Osovnikar je gost posebne serije pogovorov v času olimpijskega dogajanja v Tokiu. Nekdanji vrhunski športniki odgovarjajo na vprašanje, kaj jim je bilo tega treba?

Miha Šalehar se v času olimpijskega dogajanja v Tokiu pogovarja z nekdanjimi vrhunskimi športniki. Tokrat je gostil še vedno najhitrejšega Slovenca, s katerim sta govorila o zobozdravstveni karieri po karieri najhitrejšega belega človeka na svetu, ter o tem, kako hitro sploh lahko teče človekovo telo. Matic pravi, da je uspešen sprinterski polet čez ciljno črto najboljši občutek, ki ga lahko človek doživi.

Peter Mankoč je gost posebne serije pogovorov v času olimpijskega dogajanja v Tokiu. Nekdanji vrhunski športniki odgovarjajo na vprašanje, kaj jim je bilo tega treba?

Prvi športnik, ki na to vprašanje odgovarja zelo iskreno, je Peter Mankoč. Kar devetkrat zapored je osvojil naslov evropskega prvaka in je še danes - s 34 medaljami z velikih tekmovanj – najuspešnejši slovenski plavalec. O nastopanju "pod zastavo", komentatorjih s kavča, krizi po koncu kariere vrhunskega športnika ter o tem, zakaj imajo športniki najmanj od olimpijskih iger.

Prva gostja posebne serije pogovorov v času olimpijskega dogajanja v Tokiu je psihologinja Tanja Kajtna

Miha Šalehar v posebni seriji v času olimpijskih iger v Tokiu z različnimi gosti, tudi nekdanjimi vrhunskimi športniki, razpravlja o vprašanju "Kaj mi je bilo tega treba?" Prva gostja, ki postavlja temelje, je psihologinja Tanja Kajtna. O fenomenu vrhunskega športa, o vzgajanju mladih športnikov ter vprašanju, ali je zmaga res edina motivacija v športu?

Iztok Mlakar v pogovoru z Miho Šaleharjem o koronakrizi

Ksenija Benedetti o tem, kakšna bo politična omika nove normalnosti

“Namesto rokovanja ne bi priporočala ‘komolčenja’ in česar koli z nogami. Ko se dva državnika srečata, naj se le pozdravita, prikimata.”

Tomo Križnar je kot reševalec stisk tretjega sveta povedal, ali vidi aktualno zagato naših (privilegiranih) koncev Zemlje kako drugače

“Številni smo čutili, da tako ne more ostati, da se nekaj napoveduje. In zdaj se dogaja. To moramo uporabiti za širjenje zavesti, za nadaljnjo revolucijo. Mogoče nas bo to pozdravilo … Manjka nam izkušenj, elite ne marajo izobraženih ljudi. Vse elite vedo, da ne bodo več pri koritu, če se mi povežemo in začnemo sočustvovati.”

Izidor Pečovnik - Dori je slovenski duhovnik, ki svoje poslanstvo opravlja v Berlinu. Pred veliko nočjo o maši v obdobju koronavirusa, papežu, hudiču in modni reviji, ki ga je "poslala" v Nemčijo

“V Berlinu imam veliko dvorano, v kateri sta dve veliki disko krogli.”

Miha Šalehar je na velikonočni četrtek v Berlin poklical Izidorja Pečovnika – Dorija, ki so ga v Nemčijo premestili, ko je leta 1995 v cerkvi v Šentrupertu organiziral modno revijo. Zdaj dela v Berlinu, kjer so cerkve sicer odprte, a “tako, da ni v njih naenkrat preveč ljudi in da so na varnih razdaljah. Ljudje hodijo molit, duhovniki pa nimamo obredov, a smo ljudem na razpolago. Tudi za spoved”.

Dori je zadovoljen z delom papeža Frančiška: “Če ocenim papeževo delo, je izjemno. V Nemčiji je zelo priljubljen. Tudi v medijih. Tam dobi veliko prostora, veliko več kot lokalne cerkve.”

“Ne verjamem v hudiča, verjamem pa v hudobne ljudi.”

*Intervju je posebna izdaja Spetka v četrtek. Ker koronavirus.

Zadnji gost posebne zimske edicije Spetka je Martin Golob, vloger, influencer in župnik iz Srednje vasi v Bohinju

Martin Golob je 32-letni duhovnik. Svojo  kariero je začel v Šmartnem pri Litiji, danes pa službuje v Srednji vasi v Bohinju. Pravi, da je postal popularen zaradi medijev, ki so ga odkrili kot vlogerja, opravil je že več kot 50 intervjujev za različne medije. Ko se je odločil, kaj naj vloga, se je najprej spraševal, kaj naj bo njegova tematika. “Otrok ne morem snemati, prav tako ne pogrebov. Potem pa me je za temo, da naj vlogam o svojem delu, spodbudil oče, ki je kmet in me je ves čas spraševal, kaj župniki sploh delamo in kako smo konec dneva utrujeni,” pojasnjuje.

“Kot duhovnik sem duhovnik za vse in v moji cerkvi pridigam levim in desnim, mene ne zanima, v kateri stranki je nekdo.”

“Mislim, da ima bog res smisel za humor. Ustvaril je mene.”

Edvina Dedić je dijakinja, ki opazi tudi tiste pojave, ki niso namenjeni zgolj všečkanju

Edvina Dedić je sedemnajstletna dijakinja Srednje upravno administrativne šole v Ljubljani in je aktivna predstavnica svoje generacije, ki verjame, da bodo mladi priložnosti, ki jih bodo dobili, z veseljem sprejeli. Mlada, odločna in zgovorna aktivna državljanka pa klub temu da v Sloveniji živi že skoraj deset let, še vedno ni državljanka Republike Slovenije. S starši se je v 4. razredu osnovne šole v Domžale preselila iz Bosne in Hercegovine, saj je oče tu dobil službo in je želel, da se čim prej združi nazaj s svojo družino. Pravi, da je Slovenija njen dom, saj ji je dala veliko več kot Bosna.

“Svet, kjer ti pamet nekoga obsojaš zgolj na podlagi njegovih let, je napačen svet.” 

Kakšen svet si želi čez 20 let? “Svet, v katerem naredimo otroški parlament in povabimo politike, da nas pridejo poslušat in nas oni res poslušajo.” 

“Vsak človek v kateri koli družbi ima moč, da pove svoje mnenje in zagovarja to, v kar verjame.”