Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Mz 2,5-9.15-17

Psalm: Ps 104,1-2.27-28.29-30

Evangelij: Mr 7,14-23

Vrstica iz evangelija: In govoril je: »Kar pride iz človeka, to ga omadežuje« (Mr 7,20).

Berilo (1 Mz 2,5-9.15-17)

Ko je Gospod Bog naredil zemljo in nebo, še ni bilo nobenega poljskega bilja na zemlji in nobeno poljsko zelišče še ni poganjalo; zakaj Gospod Bog še ni pošiljal dežja na zemljo in ni bilo človeka, ki bi bil polje obdeloval, le vlaga je vstajala iz zemlje in namakala vso površino polja. Tedaj je Gospod Bog naredil človeka iz prahu zemlje in mu vdahnil v obličje oživljajočega duha. Tako je postal človek živo bitje.

Potem je Gospod Bog zasadil vrt v Edenu proti vzhodu in tja postavil človeka, ki ga je bil naredil. Gospod Bog je dal rasti iz zemlje vsakovrstno drevje, prijetno za pogled in dobro za jed, tudi drevo življenja v sredi vrta ter drevo spoznanja dobrega in hudega. Gospod Bog je torej vzel človeka in ga postavil v edenski vrt, da bi ga obdeloval in varoval. Gospod Bog je dal človeku tole zapoved: »Od vseh dreves v vrtu smeš jesti; od drevesa spoznanja dobrega in hudega pa nikar ne jej! Zakaj brž ko bi jedel od njega, boš moral umreti.«

Psalm (Ps 104,1-2.27-28.29-30)

Slávi, moja duša, Gospoda!

Gospod, moj Bog, kako si velik!

Veličastvo in sijaj si oblekel,

ogrinjaš se s svetlobo kakor s plaščem.

Vsa bitja pričakujejo od tebe,

da jim daš jesti ob svojem času;

kadar jim daješ, pobirajo;

kadar odpreš svojo roko, se z dobrotami nasičujejo.

Če jim vzameš dih, preminejo

in se v svoj prah povrnejo.

Ko pošlješ svoj dih, so ustvarjena

in prenoviš obličje zemlje.

Evangelij (Mr 7,14-23)

Tisti čas je Jezus spet poklical ljudstvo ter jim govoril: »Poslušajte me vsi ter umejte! Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo onečistiti, če pride vanj, pač pa, kar prihaja iz človeka, to ga onečisti.«

Ko je od množice prišel v hišo, so ga njegovi učenci vprašali za priliko. Reče jim: »Tako? Tudi vi ste brez razumnosti? Mar ne veste, da ne more človeka omadeževati nič, kar pride vanj od zunaj, ker mu ne pride v srce, ampak v želodec in odide v greznico?« – in tako razglasi za čiste vse jedi. »Kar pa pride iz človeka,« je rekel, »tisto omadežuje človeka. Kajti od znotraj, iz srca, prihajajo ljudem hudobne misli, nečistovanja, tatvine, uboji, prešuštva, lakomnost, zlobnost, zvijačnost, razuzdanost, zavist, bogokletstvo, oholost, nespamet. Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.«