Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Jer 1,1.4-10

Psalm: Ps 71,1-2.3-4.5-6.15.17

Evangelij: Mt 13,1-9

Vrstica iz evangelija: »Kdor ima ušesa, naj posluša!« (Mt 13,9)

Berilo (Jer 1,1.4-10)

Besede Jeremija, Helkijevega sina, izmed duhovnikov v Anatotu, v Benjaminovi deželi. Prišla mi je Gospodova beseda: »Preden sem te upodobil v materinem telesu, sem te poznal; preden si prišel iz materinega krila, sem te posvetil.« Jaz pa sem rekel: »Oh, vsemogočni Gospod, glej, ne znam govoriti, ker sem še mlad!« A Gospod mi je odvrnil: »Nikar ne reci: ›Sem še mlad!‹ Le pojdi, kamor koli te pošljem! Govori, kar koli ti ukažem! Nikar se jih ne boj! Saj sem s tabo, da te obvarujem,« govori Gospod.

Potem je Gospod stegnil svojo roko, se dotaknil mojih ust in mi je rekel: »Glej, svoje besede polagam v tvoja usta. Glej, postavljam te danes nad narode in kraljestva, da ruješ in podiraš, da uničuješ in rušiš, da zidaš in sadiš!«

Psalm (Ps 71,1-2.3-4.5-6.15.17)

K tebi, Gospod, se zatekam:

naj ne bom osramočen vekomaj.

Po svoji pravičnosti me otmi in osvobodi,

nagni k meni svoje uho in me reši!

Bodi mi zavetna skala, utrjen grad, da me rešiš:

ti si moja skala in moj grad!

Moj Bog, iztrgaj me iz roke krivičnika,

iz pesti hudobneža in zatiravca!

Ti si moje upanje, moj Bog,

moje zaupanje, Gospod, od moje mladosti.

Nate sem se opiral od rojstva,

od naročja moje matere si bil moj varuh.

Moja usta bodo oznanjevala tvojo pravičnost,

ves dan tvojo pomoč.

O Bog, učil si me od moje mladosti

in do zdaj oznanjam tvoja čuda.

Evangelij (Mt 13,1-9)

Tisti dan je šel Jezus iz hiše in sedel ob morju. In zbralo se je pri njem mnogo ljudstva, tako, da je moral sesti v čoln, vsa množica pa je stala na bregu. In povedal jim je mnogo v prilikah, govoreč: »Glejte, sejavec je šel sejat. In ko je sejal, je padlo nekaj semena na pot in priletele so ptice ter ga pozobale. Drugo je padlo na kamnito zemljo, kjer ni imelo veliko prsti; hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje; ko pa je vzšlo sonce, je uvenelo in, ker ni imelo korenin, je usahnilo. Drugo je padlo med trnje; in trnje je zrastlo in ga zadušilo. Drugo pa je padlo na dobro zemljo in je dajalo sad: nekatero stoternega, nekatero šestdeseternega in nekatero trideseternega. Kdor ima ušesa, naj posluša!«