Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Apd 20,28-38

Psalm: Ps 68,29-30.33-36

Evangelij: Jn 17,11-19

Vrstica iz evangelija: »Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega.« (Jn 17,15)

Berilo (Apd 20,28-38)

Tiste dni je Pavel govoril starešinam Cerkve v Efezu: »Pazite nase in na vso čredo,v kateri vas je Sveti Duh postavil za predstojnike, da vodite Božjo Cerkev, ki jo je pridobil z lastno krvjo. Vem, da bodo po mojem odhodu prišli k vam grabežljivi volkovi, ki ne bodo prizanašali čredi. Izmed vas samih bodo vstali možje, ki bodo oznanjali krive nauke, da bi potegnili učence za seboj. Zato bodite čuječi in pomnite, da tri leta nisem nehal noč in dan s solzami opominjati vsakega izmed vas. Zdaj vas prepuščam Bogu in nauku njegove milosti, kateri vas more dvigniti in vam dati delež med vsemi svetimi. Srebra ali zlata ali obleke drugih nisem poželel. Sami veste, da so te roke prislužile, kar je bilo potrebno meni in mojim tovarišem. V vsem sem vam pokazal, da se je treba tako truditi in skrbeti za slabotne in se spominjati besed Gospoda Jezusa, ki je sam rekel: ›Bolje je dajati kakor prejemati.‹«

Ko je to izgovoril, je pokleknil in molil z njimi vsemi. Nastal je velik jok med vsemi in oklenili so se Pavla okrog vratu in ga poljubljali, najbolj žalostni zaradi besede, ki jo je bil rekel, da ne bodo več videli njegovega obličja. In spremili so ga na ladjo.

Psalm (Ps 68,29-30.33-36)

O Bog, izkaži svojo moč,

ti, Močni, ki delaš za nas!

Zaradi tvojega svetišča v Jeruzalemu,

naj ti kralji prinašajo darila.

Kraljestva zemlje, pojte Bogu,

ki se pelje v starodavnih nebesih!

Glej, oglaša se Bog z mogočnim glasom:

»Priznajte Božjo moč!«

Nad Izraelom je njegovo veličastvo,

njegova moč v oblakih.

Strašen je Bog iz svojega svetišča,

on daje moč in silo svojemu ljudstvu.

Evangelij (Jn 17,11-19)

Tisti čas je Jezus oči povzdignil proti nebu in rekel: »Sveti Oče, ohrani v svojem imenu té, ki si mi jih dal, da bodo eno kakor midva. Dokler sem bil med njimi, sem jih varoval v tvojem imenu; katere si mi dal, sem jih obvaroval, nobeden izmed njih se ni pogubil razen sina pogubljenja, da se spolni pismo. Zdaj pa grem k tebi; in o tem govorim na svetu, da bi imeli v sebi polnost mojega veselja.

Jaz sem jim izročil tvoj nauk, svet pa jih je sovražil, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Ne prosim, da jih vzameš s sveta, ampak da jih obvaruješ hudega. Od sveta niso, kakor jaz nisem od sveta. Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica. Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz nje poslal v svet. Zanje se jaz posvečujem, da bodo tudi oni posvečeni v resnici.«