Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kor 3,1-9

Psalm: Ps 33,12-13.14-15.20-21

Evangelij: Lk 4,38-44

Vrstica iz evangelija: »On pa jim je rekel: 'Tudi drugim mestom moram oznaniti evangelij o Božjem kraljestvu, ker sem za to poslan.'« (Lk 4,43)

Berilo (1 Kor 3,1-9)

Bratje, jaz vam nisem mogel govoriti kakor duhovnim, temveč kakor mesenim, kakor nedoraslim v Kristusu. Mleka sem vam dal piti, ne jedi, ker je še niste zmogli. Pa tudi zdaj je še ne zmorete; zakaj še ste meseni. Dokler je namreč med vami zavist in prepir, ali niste meseni in ali ne živite po človeško?

Kadar namreč kdo pravi: »Jaz sem Pavlov,« a drug: »Jaz pa Apolov,« ali niste le preveč ljudje? Kaj je vendar Apolo in kaj je Pavel? Služabnika sta, po katerih ste vero prejeli, in sicer vsak, kakor mu je dal Gospod. Jaz sem sadil, Apolo je zalival, Bog je rast dajal. Zatorej ni nič ta, ki sadi, in nič ta, ki zaliva, ampak ta, ki daje rast, Bog. Ta, ki sadi in ta, ki zaliva, sta eno, vsak pa bo prejel svoje plačilo po svojem delu. Kajti Božji sodelavci smo, vi pa ste Božja njiva, Božja zgradba.

Psalm (Ps 33,12-13.14-15.20-21)

Blagor narodu, čigar Bog je Gospod,

ljudstvu, ki si ga je izvolil za dedno last.

Z nebes se ozira Gospod,

vidi vse človeške otroke.

S kraja svojega bivališča

gleda na vse, ki živijo na zemlji:

On, ki je vsem ustvaril srca,

pazi na vsa njihova dela.

Naša duša čaka Gospoda;

on je naš pomočnik in ščit.

Njega se veseli naše srce,

zaupamo v njegovo sveto ime.

Evangelij (Lk 4,38-44)

Ko je Jezus vstal iz shodnice v Kafarnáumu, je šel v Simonovo hišo. Simonova tašča pa je imela hudo mrzlico in prosili so ga zanjo. Sklonil se je nadnjo ter zapovedal mrzlici in pustila jo je; pri priči je vstala in jim stregla. Ob sončnem zahodu pa so vsi, ki so imeli bolnike z različnimi boleznimi, té pripeljali k njemu in on je na vsakega izmed njih polagal roke in jih ozdravljal. Tudi zli duhovi so odhajali iz mnogih in so vpili: »Ti si Božji Sin.« Pa jim je prepovedal in ni pustil govoriti, ker so vedeli, da je Kristus.

Ko se je zdanilo, je odšel in se napotil na samoten kraj. Množice so ga iskale in prišle do njega. Pridrževale so ga, da bi ne šel od njih, on jim je pa rekel: »Tudi drugim mestom moram oznaniti Božje kraljestvo, ker sem za to poslan.« In učil je v shodnicah po Judeji.