Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Dan 7,9-10.13-14

Psalm: Ps 97,1-2.5-6.9

2. berilo: 2 Pt 1,16-19

Evangelij: Lk 9,28-36

Vrstica iz evangelija: »Iz oblaka se je zaslišal glas: 'Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte!'« (Lk 9,35)

1. berilo (Dan 7,9-10.13-14)

Tedaj so bili postavljeni prestoli in Staroletni se je usedel. Njegovo oblačilo je bilo belo kakor sneg in lasje njegove glave kakor čista volna; njegov prestol so bili ognjeni plameni in njegova kolesa goreč ogenj. Ognjena reka je tekla in se izlivala iz njega. Tisočkrat tisoči so mu stregli, desettisočkrat desettisoči so stali pred njim. Sodni dvor je sédel in knjige so se odprle.

Gledal sem v nočnih videnjih. Glej, na oblakih neba je prišel Sin človekov; dospel je do Staroletnega in privedli so ga predenj. Dana mu je bila oblast, čast in kraljestvo, in vsa ljudstva, narodi in jeziki so mu služili. Njegova oblast je večna, neminljiva oblast in njegovo kraljestvo neuničljivo.

Psalm (Ps 97,1-2.5-6.9)

Gospod je kralj: zemlja naj se raduje,

veselijo naj se mnogi otoki.

Oblak in tema ga obdajata,

pravica je temelj njegovega prestola.

Gore se topijo pred Gospodom kakor vosek,

pred gospodarjem vesoljne zemlje.

Nebesa oznanjajo njegovo pravičnost

in vsa ljudstva vidijo njegovo slavo.

Ti, Gospod, si vzvišen nad vso zemljo,

vzvišen nad vse malike.

Veselite se, pravični, v Gospodu,

slavite njegovo sveto ime!

2. berilo (2 Pt 1,16-19)

Preljubi, nismo se oprijeli izmišljenih bajk, ko smo vam oznanili moč in prihod našega Gospoda Jezusa Kristusa, ampak smo na lastne oči videli njegovo veličino. Ko je namreč prejel od Boga Očeta čast in slavo, mu je ob veličastnem sijaju prišel glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje;« in ta glas, ki je prišel iz nebes, smo slišali mi, ko smo bili z njim na sveti gori. Tako je za nas preroška beseda še trdnejša in prav ravnate, če pazite nanjo kakor na svetilko, ki sveti na temnem kraju, dokler ne zasveti dan in ne vzide danica v vaših srcih.

Evangelij (Lk 9,28-36)

Tisti čas je vzel Jezus s seboj Petra, Jakoba in Janeza in šel na goro molit. Ko je molil, se je podoba njegovega obličja spremenila, njegovo oblačilo je postalo belo in se je svetilo. In glej, dva moža sta govorila z njim; bila sta Mojzes in Elija, ki sta se prikazala v veličastvu in govorila o njegovi smrti, ki ga je čakala v Jeruzalemu.

Petra in njegova tovariša pa je bil premagal spanec; ko so se predramili, so videli njegovo slavo in onadva moža, ki sta stala pri njem. Ko sta pa odhajala od njega, je rekel Peter Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj, naredimo tri šotore: enega tebi, enega Mojzesu in enega Eliju!« In ni vedel, kaj govori.

Ko je to govoril, se je naredil oblak, ki jih je obsenčil; in zbali so se, ko sta onadva stopila v oblak. Prišel pa je iz oblaka glas, ki je govoril: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte!« Ko je ta glas nastal, je bil Jezus sam. Oni so molčali in niso v tistem času povedali nikomur nič tega, kar so bili videli.