Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Jon 4,1-11

Psalm: Ps 86,3-4.5-6.9-10

Evangelij: Lk 11,1-4

Vrstica iz evangelija: »Gospod, naúči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence« (Lk 11,1).

Berilo (Jon 4,1-11)

Jona se je zelo jezil. Molil je h Gospodu, rekoč: »Oh, Gospod, ali nisem prav na to mislil, ko sem bil še v svoji deželi! Zavoljo tega sem tudi hotel zbežati v Tarsis. Vedel sem namreč, da si dobrotljiv in usmiljen Bog, prizanesljiv in zelo milosrčen, in ti je žal hudega. Zdaj torej, Gospod, vzemi, prosim, moje življenje. Ker bolje mi je umreti, nego živeti.« Gospod pa reče: »Misliš, da imaš prav, ko se jeziš?«

Jona zapusti mesto in se ustavi vzhodno od mesta. Tam si napravi kolibo in sede v njeno senco, da bi videl, kaj se bo z mestom zgodilo. Gospod pa pripravi ricinov grm in stori, da zraste čez Jona, da bi mu delal senco nad glavo in mu pregnal slabo voljo. Jona se ricinovega grma zelo razveseli. Toda drugi dan, ko je napočila zarja, pošlje Bog črva, ki izpodje ricinov grm, da usahne.

Ko je nato vzšlo sonce, pošlje Bog žgoč vzhodni veter, in sonce je pripekalo Jonu na glavo, da je od vročine medlel. Tedaj si je želel smrti in je rekel: »Bolje mi je umreti, nego živeti.« Gospod pa pravi Jonu: »Misliš, da imaš prav, ko se jeziš zaradi ricinovega grma?« Odgovoril je: »Po pravici sem jezen do smrti!«

Tedaj reče Gospod: »Tebi je žal tega ricinovega grma, čeprav se ti nisi zanj trudil in ga nisi odgojil. V eni noči je zrasel in v eni noči usahnil. Jaz pa naj bi ne imel sočutja z Ninivami, velikim mestom, v katerem živi več kot sto dvajset tisoč ljudi, ki ne znajo razlikovati med svojo desnico in svojo levico, in toliko živali?«

Psalm (Ps 86,3-4.5-6.9-10)

Ti si moj Bog: usmili se me, Gospod,

Neprenehoma te kličem!

Razveseli svojega služabnika,

ker k tebi dviga svojo dušo, Gospod!

Ti, Gospod, si dober in milosrčen,

poln usmiljenja do vseh, kateri te kličejo.

Čuj, Gospod, mojo molitev,

poslušaj glas moje prošnje.

Vsi narodi, ki si jih ustvaril,

pridejo in te bodo molili;

slavili bodo tvoje ime,

zakaj velik si in čudodelen, edini Bog.

Evangelij (Lk 11,1-4)

Nekoč je Jezus na nekem kraju molil in, ko je nehal, mu je rekel eden izmed njegovih učencev: »Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.« In rekel jim je: »Kadar molite, recite: ›Oče, posvečeno bodi tvoje ime; pridi tvoje kraljestvo; naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne; in odpusti nam naše grehe; saj tudi mi odpuščamo vsakemu, kateri nam je dolžan; in ne vpelji nas v skušnjavo!‹«