Svetopisemska berila za ta dan:
Berilo: Mdr 2,23-3,9
Psalm: Ps 34,2-3.16-17.18-19
Evangelij: Lk 17,7-10
Vrstica iz evangelija: »Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.« (Lk 17,10).
Berilo (Mdr 2,23-3,9)
Bog je človeka ustvaril za neminljivost in ga naredil za podobo svojega lastnega bitja; po hudičevi nevoščljivosti pa je prišla smrt na svet in jo izkusijo, kateri so njegovi. Duše pravičnih so v Božji roki in trpljenje jih ne zadené. Očem nespametnih so se zdeli mrtvi, njih odhod je veljal za nesrečo in ločitev od nas za uničenje, oni pa so v miru.
Kajti čeprav so o sodbi ljudi bili mučeni, je njih upanje polno neumrljivosti; in po kratkem trpljenju dobijo velike dobrote. Zakaj Bog jih je preizkusil in našel, da so njega vredni. Kakor zlato v topilnici jih je preizkusil in kakor žgalno daritev jih je sprejel. V času njih obiskanja se bodo zasvetili, in kakor iskre po strnišču tekli. Sodili bodo narode in gospodovali ljudstvom, in kraljeval jim bo Gospod na veke. Kateri vanj zaupajo, bodo spoznali resnico, in kateri so zvesti, bodo v ljubezni pri njem vztrajali, zakaj milost in usmiljenje dosežejo njegovi izvoljeni.
Psalm (Ps 34,2-3.16-17.18-19)
Odpev: Slavil bom Gospoda vekomaj.
Slavil bom Gospoda vekomaj,
njegova hvala bo vedno v mojih ustih.
Z Gospodom naj se ponaša moja duša:
naj slišijo ponižni in se veselijo.
Slavil bom Gospoda vekomaj.
Gospodove oči pazijo na pravične
in njegova ušesa na njihovo vpitje.
Gospodov obraz je proti njim, ki delajo hudo,
da zbriše z zemlje njihov spomin.
Slavil bom Gospoda vekomaj.
Ko pravični vpijejo, jih Gospod uslišuje
in jih rešuje iz vseh njihovih stisk.
Blizu je Gospod njim, ki so potrtega srca,
in v duhu skrušenim pomaga.
Slavil bom Gospoda vekomaj.
Evangelij (Lk 17,7-10)
Tisti čas je Gospod govoril: Kdo izmed vas, ki ima hlapca pri oranju ali na paši, mu bo rekel, ko se vrne s polja: ›Pridi brž in sedi k mizi‹? Ali mu ne bo marveč rekel: ›Pripravi mi večerjo; prepaši se in mi strezi, dokler se ne najem in napijem; potlej boš ti jedel in pil.‹ Se mar zahvaljuje hlapcu, da je storil, kar je zapovedano? Tako tudi vi: ko storite vse, kar vam je bilo zapovedano, recite: ›Ubogi hlapci smo; storili smo, kar smo bili dolžni storiti.‹«