Svetopisemska berila za ta dan:
Berilo: Iz 7,1-9
Psalm: Ps 48,2-8
Evangelij: Mt 11,20-24
Vrstica iz evangelija: »Tedaj je začel grajati mesta, v katerih se je zgodilo največ njegovih mogočnih del, ker se niso spreobrnila« (Mt 11,20)
Berilo (Iz 7,1-9)
V dnevih Judovega kralja Ahaza sta šla aramski kralj Rasin in Izraelov kralj Fakee zoper Jeruzalem, da bi ga obkolila; a ga nista mogla zavzeti. Sporočili so Davidovi hiši: »Aramci taborijo v Efraimu.« Tedaj je strepetalo srce kralja in njegovega ljudstva, kakor trepeče drevje v gozdu pred vetrom.
In Gospod je rekel Izaiju: »Pojdi naproti Ahazu, ti in tvoj sin, ki mu je ime ›Ostanek se povrne‹, na konec vodovoda gornjega ribnika, na cesto ob Valjavčevem polju ter mu reci: Glej, da ostaneš miren! Nikar se ne boj! Tvoje srce naj se ne straši teh dveh tlečih ogorkov, kljub razvneti jezi aramskega in izraelskega kralja! Ker so Aramci, Efraimci in Izraelci naredili hudoben naklep zoper tebe: ›Pojdimo nad Juda, ga prestrašimo in si ga osvojimo in postavimo v njem Tabeelovega sina za kralja,‹ zato govori vsemogočni Gospod: ›To ne bo uspelo in se ne bo zgodilo. Kajti Aramu je glava Damask, Damasku pa glava Rasin; Efraimu je glava Samarija, Samariji pa glava Izraelov kralj. Toda še petinšestdeset let in Efraim bo opustošen, da ne bo več narod. Če ne verjamete, ne boste obstali.‹«
Psalm (Ps 48,2-8)
Odpev: Bog utrjuje svoje mesto na veke.
Velik je Gospod in vse hvale vreden,
v mestu našega Boga.
Njegova sveta gora, prekrasna višina,
je veselje vse zemlje.
Bog utrjuje svoje mesto na veke.
Vzvišena Sionska gora
je mesto velikega kralja.
V njegovih močnih utrdbah
nam je Bog varna obramba.
Bog utrjuje svoje mesto na veke.
Glej, kralji so se zbrali,
prodirali skupaj.
Brž ko so mesto zagledali,
so ostrmeli, se zmedli, zbežali.
Bog utrjuje svoje mesto na veke.
Trepet jih je tam obšel,
bolečina kakor porodnico,
kakor če vzhodni veter
razbije ladje iz Tarsa.
Bog utrjuje svoje mesto na veke.
Evangelij (Mt 11,20-24)
Mestom, v katerih se je zgodilo največ čudežev, je tedaj Jezus začel očitati, da se niso spokorila: »Gorjé ti, Korozíin, gorjé ti, Betsajda! Zakaj ko bi se bili v Tiru in Sidonu zgodili čudeži, ki so se zgodili v vama, bi se bila zdavnaj spokorila v raševini in pepelu. Toda povem vama: Tiru in Sidonu bo na sodni dan laže ko vama.
In ti, Kafarnaum, se boš mar do neba povzdignil? Do pekla se boš pogreznil! Zakaj ko bi se bili v Sodomi zgodili čudeži, ki so se zgodili v tebi, bi bila ostala do današnjega dne. Toda povem ti: Sodomski zemlji bo na sodni dan laže ko tebi.«