Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: 2 Sam 7,4-5.12-14.16

Psalm: Ps 89,2-3.4-5.27.29

2. berilo: Rim 4,13.16-18.22

Evangelij: Mt 1,16.18-21,24 ali Lk 2,41-51

Vrstica iz evangelija:

(2 Sam 7,4-5.12-14.16)

Tiste dni je bila Natanu sporočena Gospodova beseda: »Pojdi in povej mojemu služabniku Davidu: Ko se ti dopolnijo dnevi in pojdeš k svojim očetom, bom določil tvojega telesnega sina za tvojega naslednika in bom utrdil njegovo kraljestvo. Ta bo sezidal hišo mojemu imenu in prestol njegovega kraljestva bom utrdil na veke. Jaz mu bom oče, on mi bo sin. Tvoja hiša in tvoje kraljestvo bosta obstala pred teboj na veke. Tvoj prestol bo utrjen na veke.«

(Ps 89,2-3.4-5.27.29)

Gospodove milosti bom na veke opeval,

vsem rodovom bom oznanjal tvojo zvestobo.

Rekel sem namreč: »Milost ima večne temelje.«

Z nebes si utrdil svojo zvestobo.

»Zavezo sem sklenil s svojim izvoljencem,

prisegel sem Davidu, svojemu služabniku:

na veke utrdim tvoj zarod,

za vse rodove utemeljim tvoj prestol.«

On me bo klical: Moj oče si ti,

moj Bog in skala mojega zveličanja.

Vekomaj mu ohranim svojo milost

in trdna mu bo ostala moja zaveza.

(Rim 4,13.16-18.22)

Bratje in sestre, Abrahamu ali njegovemu potomstvu je bila dana obljuba, da bo dedič sveta ne zaradi postave, ampak zaradi pravičnosti iz vere. Zato »iz vere«, da je »po milosti«, da je obljuba zagotovljena za vse potomstvo, ne samo potomstvo iz postave, ampak tudi iz vere Abrahama, ki je oče nas vseh, kakor je pisano: »Za očeta mnogih narodov sem te postavil« pred njim, ki mu je veroval, pred Bogom, ki oživlja mrtve in to, kar ne biva, kliče, da biva. Proti upanju je upal in veroval, da postane oče mnogih narodov, kakor je bilo rečeno: »Tako bo s tvojim potomstvom.« Zato se mu je to tudi štelo v pravičnost.

(Mt 1,16.18-21,24 ali Lk 2,41-51)

Jakob je imel sina Jožefa, moža Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki je Kristus. Z rojstvom Jezusa Kristusa pa je bilo tako: Ko je bila njegova mati Marija zaročena z Jožefom, je bila, preden sta prišla skupaj, noseča od Svetega Duha. Ker je bil njen mož, Jožef, pravičen in je ni hotel osramotiti, jo je sklenil skrivaj odsloviti.

Ko je to premišljeval, glej, se mu prikaže v spanju Gospodov angel in pravi: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi svoje žene Marije; kar je namreč spočela, je od Svetega Duha. Rodila bo sina, ki mu daj ime Jezus, ker bo on odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov.« Ko se je Jožef zbudil iz spanja, je storil, kakor mu je naročil Gospodov angel.

*ali*

Jezusovi starši so hodili vsako leto v Jeruzalem na velikonočni praznik. Ko je Jezus dopolnil dvanajst let in so po navadi praznika šli v Jeruzalem ter se po končanih prazniških dneh vračali, je ostal deček Jezus v Jeruzalemu in njegovi starši tega niso opazili.

Misleč, da je pri druščini, so šli dan hoda in ga iskali med sorodniki in znanci. Ko ga niso našli, so se vrnili v Jeruzalem in ga iskali. Po treh dneh so ga našli v templju, ko je sedel sredi učiteljev, jih poslušal in vpraševal. In vsi, ki so ga slišali, so strmeli nad njegovo razumnostjo in njegovimi odgovori.

Ko so ga starši zagledali, so ostrmeli in njegova mati mu je rekla: »Otrok, zakaj si nama to storil? Glej, tvoj oče in jaz sva te žalostna iskala.« In rekel jima je: »Kaj sta me iskala? Ali nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« Toda ona nista razumela besed, ki jima jih je rekel. In vrnil se je z njima ter prišel v Nazaret in jima bil pokoren.