Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Heb 6,10-20

Psalm: Ps 111,1-2.4-5.9-10

Evangelij: Mr 2,23-28

Vrstica iz evangelija: Rekel jim je: »Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote« (Mr 2,27).

Berilo (Heb 6,10-20)

Bratje, Bog ni krivičen, da bi pozabil vaše delo in ljubezen, ki ste jo skazali njegovemu imenu, ker ste svetim stregli in še strežete. Želimo pa, naj vsakdo izmed vas pokaže isto vnemo za popolnost upanja do konca, da bi se namreč ne polenili, ampak posnemali tiste, ki so po veri in stanovitnosti deležni obljub. Ko je namreč Bog dal obljubo Abrahamu, je prisegel sam pri sebi, ker ni mogel priseči pri nikomer, ki bi bil večji; rekel je: »Resnično obilno te bom blagoslovil in silno te namnožil.« Tako je potrpežljivo čakal ter obljubo prejel. Ljudje namreč prisegajo pri večjem in vsakega prerekanja konec je prisega, ki je potrditev.

Ker je hotel Bog dedičem obljube še bolj pokazati nepremenljivost svojega sklepa, je pristavil prisego, da bi po dveh nepremenljivih dejanjih, ki je v njih nemogoče, da bi Bog varal, imeli močno tolažbo, kateri smo pribežali, da se oprimemo danega upanja. V upanju imamo sidro svoje duše, ki je varno in trdno ter sega v notranjščino za zagrinjalom, kamor je šel za nas predhodnik Jezus, ki je po Melkizedekovem redu postal veliki duhovnik na veke.

Psalm (Ps 111,1-2.4-5.9-10)

Slavil bom Gospoda z vsem srcem

v zboru pravičnih in na shodu.

Velika so Gospodova dela,

občudovanja vredna za vse, ki jih ljubijo.

Ohranil je spomin na svoja čudovita dela,

Gospod je usmiljen in milostljiv;

jesti daje njim, ki se ga boje,

vekomaj se spominja svoje zaveze.

Poslal je rešitev svojemu ljudstvu,

potrdil je svojo zavezo za vekomaj;

sveto in častitljivo je njegovo ime,

njegova hvala ostane na veke.

Evangelij (Mr 2,23-28)

Zgodilo se je, ko je Jezus v soboto šel skozi setve, da so njegovi učenci spotoma začeli smukati klasje. Farizeji so mu govorili: »Glej, kaj delajo v soboto! To ni dovoljeno.« Rekel jim je: »Ali niste nikoli brali, kaj je storil David, ko je prišel v stisko in je bil lačen sam in kateri so bili z njim; kako je ob času velikega duhovnika Abjatarja stopil v Božjo hišo in jedel posvečene hlebe, katerih ni bilo dovoljeno jesti drugim kakor duhovnikom, in jih dal tudi tistim, ki so bili z njim?« Rekel jim je: »Sobota je ustvarjena zaradi človeka in ne človek zaradi sobote. Zato je Sin človekov gospod tudi sobote.«