Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 2 Sam 7,1-5.8-12.14.16

Psalm: Ps 89,2-5.27.29

Evangelij: Lk 1,67-79

Vrstica iz evangelija: »Da razsvetli vse, ki sedijo v temi in smrtni senci, in naravna naše noge na pot miru.« (Lk 1,79)

Berilo (2 Sam 7,1-5.8-12.14.16)

Ko je kralj David prebival v svoji palači in mu je Gospod naklonil mir pred vsemi njegovimi sovražniki naokrog, je kralj rekel preroku Natanu: »Glej, jaz stanujem v cedrovi palači, Božja skrinja pa prebiva pod šotorskimi preprogami.« Natan je kralju odgovoril: »Pojdi, stôri vse, kar je v tvojem srcu! Kajti Gospod je s teboj.«

Še tisto noč pa je bila Natanu sporočena Gospodova beseda: »Pojdi in povej mojemu služabniku Davidu: ›Tako govori Gospod: Mi boš mar ti zidal hišo za moje stanovanje? Jaz sem te vzel s pašnika izza drobnice, da bi bil knez mojemu ljudstvu Izraelu. Bil sem s teboj, kjer koli si hodil, in sem iztrebil pred teboj vse tvoje sovražnike. Naredil ti bom veliko ime, enako imenu veljakov na zemlji. Določil bom kraj svojemu ljudstvu Izraelu in ga vanj zasadil, da bo prebivalo na svojem in se mu ne bo treba več bati in ga hudobneži ne bodo več stiskali kakor poprej, od časa, ko sem postavil sodnike čez svoje ljudstvo Izraela. In mir ti bom naklonil pred vsemi tvojimi sovražniki. Gospod ti oznanja, da ti bo Gospod sezidal hišo.

Ko se ti dopolnijo dnevi in pojdeš k svojim očetom, bom določil tvojega telesnega sina za tvojega naslednika in bom utrdil tvoje kraljestvo. Jaz mu bom oče in on mi bo sin. Tvoja hiša in tvoje kraljestvo bosta ostala pred teboj na veke. Tvoj prestol bo utrjen na veke.«

Psalm (Ps 89,2-5.27.29)

Gospodove milosti bom na veke opeval,

vsem rodovom bom oznanjal tvojo zvestobo.

Rekel sem namreč: »Milost ima večne temelje.«

Z nebes si utrdil svojo zvestobo.

.

»Zavezo sem sklenil s svojim izvoljencem,

prisegel sem Davidu, svojemu hlapcu:

na veke utrdim tvoj zarod,

za vse rodove utemeljim tvoj prestol.«

.

On me bo klical: Moj oče si ti,

moj Bog in skala mojega zveličanja.

Vekomaj mu ohranim svojo milost

in trdna mu bo ostala moja zaveza.

Evangelij (Lk 1,67-79)

Tisti čas je bil Janezov oče Zaharija napolnjen s Svetim Duhom in je prerokoval: Hvaljen Gospod, Bog Izraelov, ker se je ozrl na svoje ljudstvo in mu pripravil odrešenje: dvignil nam je rog zveličanja v hiši svojega služabnika Davida, kakor je govoril po ustih svojih svetih prerokov iz davnih vekov: da nas bo rešil naših sovražnikov in iz rok vseh, kateri nas črtíjo, da skaže usmiljenje našim očetom ter se spomni svoje svete zaveze; kakor je prisegel Abrahamu, našemu očetu, da nam bo dal, da bomo iz rok sovražnikov rešeni in mu brez strahu služili v svetosti in pravičnosti pred njegovim obličjem vse dni življenja.

In ti, dete, boš prerok Najvišjega, pojdeš namreč pred Gospodom, pripravljat mu pota, da daš njegovemu ljudstvu spoznati odrešenje v odpuščenju njihovih grehov, po prisrčnem usmiljenju našega Boga, s katerim nas bo obiskal Vzhajajoči z višave, da razsvetli te, ki sedijo v temi in smrtni senci, da naravna naše noge na pot miru.