Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Rim 8,18-25

Psalm: Ps 126,1-6

Evangelij: Lk 13,18-21

Vrstica iz evangelija: »Božje kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in ga umesila dokler se ni vse prekvasilo.« (Lk 13,20-21)

Berilo (Rim 8,18-25)

Bratje, mislim, da se trpljenje sedanjega časa ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela med nami. Kajti stvarstvo željno pričakuje razodetja Božjih sinov. Stvarstvo je bilo namreč podvrženo ničevosti, ne iz svoje volje, ampak zaradi tistega, ki ga je podvrgel, v upanju, da se bo tudi stvarstvo samo iz suženjstva pokvarjenosti rešilo v svobodo poveličanih Božjih otrok.

Vemo namreč, da doslej vse stvarstvo skupno zdihuje in trpi v porodnih bolečinah. Pa ne le ono, ampak tudi mi, ki imamo prvine Duha; tudi mi sami pri sebi zdihujemo, ko čakamo posinovljenja, odrešenja svojega telesa. Za to upanje smo bili namreč rešeni. Upanje pa, ki se vidi, ni upanje. Kajti kar kdo vidi, čemu bi to še upal? Če pa upamo, česar ne vidimo, pričakujemo v potrpežljivosti.

Psalm (Ps 126,1-6)

Ko je Gospod nazaj peljal sionske jetnike,

nam je bilo, kot bi sanjali;

tedaj so bila naša usta polna smeha

in naš jezik radostnih pesmi.

Tedaj so rekli med narodi:

»Velike reči je Gospod zanje storil!«

Da, velike reči je Gospod za nas storil:

razveselili smo se!

Gospod, obrni našo usodo

kakor hudournike v južni deželi!

Kateri sejejo v solzah,

žanjejo med veselim petjem.

Odidejo in jokajo

seme za sejanje nesoč;

pridejo z radostjo

nesoč svoje snope.

Evangelij (Lk 13,18-21)

Tisti čas je Jezus govoril: »Čému je podobno Božje kraljestvo in čému naj ga primerjam? Podobno je gorčičnemu zrnu, ki ga je človek vzel in vsejal na svojem vrtu; in zraslo je in postalo drevo in ptice neba so prebivale na njegovih vejah.«

In zopet je rekel: »Čému naj primerjam Božje kraljestvo? Podobno je kvasu, ki ga je žena vzela in zamesila v tri merice moke, dokler se ni prekvasilo.«