Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Rim 12,5-16

Psalm: Ps 131; 1,2.3

Evangelij: Lk 14,15-24

Vrstica iz evangelija: »Kajti povem vam: Nobeden izmed onih povabljenih mož ne bo okusil moje večerje.« (Lk 14, 24)

Berilo (Rim 12,5-16)

Bratje, množica nas je eno telo v Kristusu, posamezni pa med seboj udje. Imamo pa darove, ki so različni po nam dani milosti: če preroštvo, naj bo po nauku vere; če strežništvo, naj bo v strežbi; kdor je učitelj, naj bo pri poučevanju; kdor je tolažnik, naj tolaži; kdor deli miloščino, naj jo v preproščini; kdor je predstojnik, naj bo z vnemo; kdor skazuje usmiljenje, naj ga z veseljem.

Ljubezen bodi brez hinavščine. Sovražite hudo, držite se dobrega; bratovsko se med seboj ljubite; v spoštovanju drug drugemu prvujte; v gorečnosti ne bodite počasni; v duhu bodite goreči; Gospodu služite. V upanju se veselite; v nadlogi potrpite; v molitvi vztrajajte; s svetimi v potrebah delite; gostoljubje gojite.

Blagoslavljajte tiste, ki vas preganjajo, blagoslavljajte jih in ne kolnite! Veselite se z veselimi, jokajte z jokajočimi: bodite med seboj ene misli; ne hrepenite po visokih stvareh, ampak se držite nizkih.

Psalm (Ps 131; 1,2.3)

Gospod, srce mi ni prevzetno,

oči se mi ne nosijo visoko;

ne poganjam se za velike reči;

ne za take, ki so zame previsoke;

marveč sem utešil in umiril svojo dušo,

kakor otrok v naročju svoje matere;

kakor otrok, tako je v meni moja duša.

Upaj, Izrael, v Gospoda,

zdaj in vekomaj!

Evangelij (Lk 14,15-24)

Tisti čas je rekel Jezusu nekdo izmed gostov: »Srečen, kdor bo obedoval v Božjem kraljestvu!« On mu je pa rekel: »Neki človek je napravljal veliko večerjo in jih je mnogo povabil. Ob času večerje je poslal svojega služabnika povabljenim povedat: ›Pridite, ker je že pripravljeno.‹ In začeli so se vsi hkrati izgovarjati. Prvi mu je rekel: ›Njivo sem kupil in jo moram iti pogledat; prosim te, imej me za opravičenega!‹ Drugi je rekel: ›Pet jarmov volov sem kupil in jih pojdem preskusit; prosim te, imej me za opravičenega!‹ In spet drug je rekel: ›Oženil sem se in zato ne morem priti.‹

Služabnik se je vrnil in to sporočil svojemu gospodu. Tedaj se je hišni gospodar razsrdil in je rekel svojemu služabniku: ›Pojdi brž na ceste in ulice po mestu in pripelji semkaj uboge in pohabljene, slepe in kruljave!‹ Služabnik je rekel: ›Gospod, zgodilo se je, kar si naročil, pa je še prostor.‹ In gospod je rekel služabniku: ›Pojdi na pota in k ograjam in primoraj jih vstopiti, da se moja hiša napolni. Zakaj, povem vam, nobeden izmed onih povabljenih mož ne bo okusil moje večerje.‹«