Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 4 Mz 12,1-13

Psalm: Ps 51,3-7.12-13

Evangelij: Mt 14,22-36

Vrstica iz evangelija: »On mu je dejal: 'Pridi!' In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu.« (Mt 14,29)

Berilo (4 Mz 12,1-13)

Marija in Aron sta očitala bratu Mojzesu zaradi poganske žene, ki jo je vzel; oženil se je namreč s kušitsko ženo. Rekla sta: »Ali je Gospod govoril samo z Mojzesom? Ali ni govoril tudi z nama?« Gospod je to slišal. Mojzes pa je bil zelo krotak, bolj kot vsi ljudje na zemlji. Takoj je Gospod rekel Mojzesu, Aronu in Mariji: »Pojdite vsi trije k shodnemu šotoru!« In so šli.

Gospod pa je stopil dol v oblačnem stebru in se postavil k vhodu v šotor ter poklical Arona in Marijo. Ko sta oba prišla, je rekel: »Poslušajta moje besede! Ako je med vami Gospodov prerok, se mu razodenem v prikazni, v sanjah govorim z njim. Ni pa tako z mojim služabnikom Mojzesom; ta je zaupnik vse moje hiše: od ust do ust govorim z njim, v videnju in ne v temnih odkritjih, in gledati sme Gospodovo podobo. Zakaj se nista bala očitati mojemu služabniku Mojzesu?« In Gospodova jeza se je vnela zoper njiju in je odšel. Oblak se je umaknil iznad šotora. In glej, Marija je bila od gobavosti bela kakor sneg.

Aron se je obrnil k Mariji, in glej, bila je gobava. Tedaj je Aron rekel Mojzesu: »Prosim, moj gospod, ne nakladaj nama greha, ki sva ga tako nespametno storila! Naj ne bom kot mrtvorojen otrok, čigar meso je na pol gnilo, ko pride na svet.« Tedaj je Mojzes zavpil h Gospodu: »O Bog, prosim te, ozdravi jo!«

Psalm (Ps 51,3-7.12-13)

Usmili se me, Bog, po svoji milosrčnosti,

po obilnosti svojega usmiljenja izbriši mojo pregreho!

Popolnoma me operi moje krivde

in mojega greha me očisti.

Svojo pregreho spoznavam in moj greh mi je vedno

pred očmi.

Zoper tebe samega sem grešil

in, kar je zlo pred teboj, sem storil.

Da se skažeš pravičnega s svojim izrekom,

brez graje v svoji sodbi.

Glej, s krivdo sem se rodil

in z grehom me je spočela moja mati.

Čisto srce, o Bog, mi ustvari

in duha stanovitnosti v meni obnovi!

Ne zavrzi me izpred svojega obličja,

in svojega svetega duha mi ne odvzemi!

Evangelij (Mt 14,22-36)

Ko se je množica nasitila, je Jezus velel učencem, naj stopijo v čoln in se peljejo pred njim na drugo stran; medtem bi on razpustil množice. Ko jih je razpustil, je šel na goro, da bi na samem molil, in ko se je zvečerilo, je bil sam ondi. Čoln pa je bil že več tečajev od brega; premetavali so ga valovi, kajti veter je bil nasproten.

Ob četrti nočni straži pa je šel k njim peš po morju. Ko so ga učenci videli hoditi po morju, so se prestrašili in rekli: »Prikazen je!« In so od strahu zavpili. Ali Jezus jih je takoj ogovoril: »Bodite brez skrbi, jaz sem; ne bojte se!« Oglasil pa se mu je Peter in rekel: »Gospod, če si ti, mi reci, naj grem k tebi po vodi.« »Pridi!« mu je rekel.

Peter je stopil iz čolna in šel po vodi ter dospel do Jezusa. Ko je pa videl silni veter, se je zbal; začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« Takoj pa je Jezus stegnil roko, ga prijel in mu rekel: »Malovernež, zakaj si dvomil?« In stopila sta v čoln in veter je nehal. Ti, ki so bili v čolnu, pa so pristopili, padli predenj in rekli: »Resnično si Božji Sin!« Ko so se prepeljali, so prišli v genezareško pokrajino. Kakor hitro pa so ga možje tega kraja spoznali, so sporočili po vsej tisti okolici; prinesli so mu vse bolnike in ga prosili, da bi se le dotaknili roba njegove obleke; in kateri koli so se ga dotaknili, so ozdraveli.