Zakladi naše dediščine

Mirensko pokopališče je leta 1947 začrtana državna meja presekala na dva dela, s tem razdelila ne samo žive, ampak tudi mrtve. V večni mir pokopališča je vnesla nemir. Ob uradnem programu odprtja Evropske prestolnice kulture so omenjeno razstavo oziroma zbirko prenovili in jo naslovili  Vsemir. Predstavili so jo Mauricij Humar, Rok Bavčar in Vladimir Peruničič. 

Na praznik Lurške Matere Božje smo govorili z brestaniškim župnikom Tomažem Šojčem. Brestanici rečemo slovenski Lurd. Vprašali smo ga, kako praznujejo, kakšno bo svetoletno dogajanje v omenjenem romarskem svetišču in o sporočilu ob svetovnem dnevu bolnikov. 

Ob obisku Doma starejših v Kamniku v sklopu radijske akcije Dobro delo dobro dene, smo spoznali eno od naših prvih poslušalk in prijateljic, ki je k vpisu med PRO-jevce nagovarjala tudi druge. Terezijo Zore smo vprašali tudi po spominih na praznovanje svečnice. 

Mira Jeram, predsednice društva za promocijo in zaščito idrijskih jedi je govorila o žlikrofih. 

Tina Smrečnik je žena in mama petih otrok, oblikovalka keramike, koordinatorka in prostovoljka pri več duhovno-kulturnih projektih. Ob glini je njen najljubši material tudi polstena volna. 

Zgodba obuditve Podbreške potice je vredna posnemanja. Lokalno imamo v našem prostoru še veliko zgodb, ki le čakajo na oživitev. Jernej Jeglič je spodbudil k iskanju in vrednotenju pristno domačega. 

Miha Benedik je bil dolgoletni član vokalnega kvinteta Drumlca, ki je bila znana tudi po izvajanju starih pesmi. Slovenske ljudske pesmi in kolednice so v skupini tudi posneli.  

Marta Toplak je postavila Muzej dediščine kraljic in Martin dom. Želi ohranjati dediščino gospodinj, gospodinjskega dela, predati bogato znanje mlajšim. Dom se gradi ob toplem ognjišču in praznik se pozna tudi ob obloženi mizi. Nekdaj so skrbno izbirali jedi za praznični obed Silvestrovega.  

Postojnska jama navdušuje z uprizoritvijo živih jaslic. Pred odprtjem podoživljanja brezčasne božične zgodbe, ki se dogaja v najlepših podzemnih dvoranah Postojnske jame, smo ponovili pogovor s Stanislavom Glažarjem, upokojenim jamskim vodnikom, ki je jami (in v njej) pustil velik del svojega življenja - dvainštirideset let. 

Rokodelka Jana Hančič z Moravške doline je vsestranska umetnica, šiva, plete, kvačka, zna tudi klekljati in se uči pletenja košar. Pogovarjali smo se o širini in kakovosti rokodelskih izdelkov, ki so lahko odlična izbira za praznična darila.