V rubriki je Danica Krivec opisala skoraj pozabljen vaški običaj, pisanje šempavskih pirhov.

Čemanova iz Poljubinja pri Tolminu je vse življenje skrbno zapisovala kroniko domače vasi. Njeno gradivo je dragocena zapuščina, del jo hrani Tolminski muzej. Pogovarjali smo se z njeno sorodnico, Tatjano Melink. 

Zaradi spremenjenih razmer na Veliki planini, ki so posledica trajnostnega principa ravnanja s prostorom, razvojnih interesov uporabnikov in lastnikov zemljišč, je treba proučiti, izbrati in uskladiti koncept prostorskega razvoja tega izjemno pomembnega prostora. Na podlagi temeljitega strokovnega dela in komunikacije z javnostjo so pri podjetju LOCUS, prostorske informacijske rešitve d.o.o., pripravili temelje za ohranjanje in razvoj Velike planine. Na osnovi temeljev so oblikovali trije različne scenarije s ključnimi ukrepi. Pogovarjali smo se z vodjo projekta Velika planina - velik izziv Nušo Britovšek, univ.dipl.inž.kraj.arh., za projekt so v letu 2021 prejeli nagrado Maks Fabiani, nagrada se podeli za izjemna dela na področju urbanističnega in prostorskega načrtovanja. Omenjeni projekt o Veliki planini pa je tudi predlog Slovenije za evropsko nagrado ECTP.  

Bojan Manenica in njegova mama Marija Aplenc sta opisala gasilsko družinsko dediščino. Bojanov dedek in Marijin oče, Franc Serdinšek, pesnik Slovenskih Goric, prejemnik Linhartove nagrade, poveljnik gasilcev v domačem kraju pri Sveti Barbari v Slovenjskih Goricah, in dejaven kulturnik, je napisal pesem. peli so jo nekoč ob rednih obhodih od vrat do vrat in s tem zbirali prostovoljne darove, ki so jih na veselicah vnovčili in tako pridobili sredstva za obogatitev gasilske opreme, s katero so pomagali ljudem v sili.   

V sodelovanju Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje in založbe Družina je izšla monografija o osamosvojitveni zgodbi naše države Slovenije. Kateri so bili ključni akterji, ki so nas popeljali na pot osamosvojitve? Kdo je iskal rešitve in sklepal kompromise? Kakšni so bili pogledi na samostojno Slovenijo? Kako so se Slovenci spopadali z izzivi, ki so bili pred njimi? Kateri so bili pomembni dogodki, dokumenti, odločitve, ki so zaznamovali prihodnost naše države? To so le nekatera izmed vprašanj, na katera odgovarjajo avtorji prispevkov, ki se spominjajo posameznih dni osamosvojitvenega leta. Strokovni pregled člankov je opravljala zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver. Ob nnjej smo v rubriki za krajša razmiščlljanja prosili še dr. Aleša Mavra in Toneta Rodeta. 

Etnolog dr. Janez Bogataj je podal nekaj zanimivih dejstev o slanih, sladkih, dobro zvitih, ki teknejo, če smo lačni ali siti, o štrukljih in tudi nekaj zanimivosti o potici, ki je dobra jed, boljše nima svet. 

V Muzeju krščanstva na Slovenskem si lahko ogledamo stalno razstavo o znanju srednjeveških pisarjev, z mag. Natašo Frelih Polajnar, umetnostno zgodovinarko in etnologinjo, direktorico muzeja, smo opozorili na samooskrbo pisarskih mojstrov, iz katere bi se lahko marsičesa naučili tudi danes, saj samooskrba postaja znova zelo aktualna.  

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so pod drobnogled vzeli srednjeveške pisarske mojstre, ki so bili pri izdelavi rokopisa skoraj v celoti odvisni zgolj od sebe. Imeli so izvrstne rokodelske sposobnosti in široko znanje s področja kemije, saj so večkrat sami vodili celoten proces izdelave knjige. Znali so si pripraviti pergament, pisarsko orodje, tinte in pigmente barv. Bi se lahko o pomenu samooskrbe česa naučili prav od njih? Po odgovor vabijo na stalno razstavo Skrivnostni svet srednjeveških pisarjev, kjer vidimo delček pozabljenih znanj, ki smo jih v zadnjem tisočletju tako z lahkoto izpustili iz rok in glave. 

Cvetnonedeljske butare se v različnih delih Slovenije razlikujejo po sestavi in obliki, različna so tudi njihova poimenovanja. Sestavne dele butar so uporabljali za zdravljenje ljudi in domačih živali, za varstvo domačije, tudi zemlje, ter pri obeleževanju koledarskih šeg in šeg življenjskega kroga. Vpisane so tudi v register nesnovne kulturne dediščine, pogovarjali smo se z dr. Neno Židov, etnologinjo, muzejsko svetnico, kustosinjo za družbeno kulturo v Slovenskem etnografskem muzeju.  

V prenovljenih prostorih Slovenskega šolskega muzeja je na ogled nova stalna razstava o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas! Slovenski šolski muzej, ki že več kot 120 let skrbi za slovensko šolsko dediščino, je pripravil novo, interaktivno stalno razstavo, ki z različnimi izraznimi sredstvi sledi sodobnim muzeološkim spoznanjem. Z muzejskimi predmeti, dokumenti, maketami, ambientalnimi postavitvami in drugimi elementi popeljejo po zanimivostih iz zgodovine vzgoje in izobraževanja od prazgodovine do današnjih dni. Ogled razstave je lahko tudi čustveno doživetje, lahko je popotovanje v mladost, v spomine na šolo.