Na katerih območjih po svetu živijo ljudje najdlje? Kaj je skupnega tem ljudem in kaj to pomeni za nas? Imamo t.i. "modre cone" tudi v Sloveniji?

Tukaj je že nova epizoda Aktivni podkasta, v kateri je z nami Leon Bedrač, doktor kemijskih znanosti, nutricionist z diplomo iz Stanford Medicine in specialist za športno prehrano.

Z Leonom smo pripravili epizodo, ki je razdeljena v tri dele, v vsakem pa se bomo pogovarjali o načinih in strategijah, s katerimi si lahko omogočimo daljše in bolj kakovostno življenje. V tretjem delu se pogovarjamo o modrih conah in življenjskih navadah, ki nas lahko pripeljejo do daljšega življenja.

Leon nam je v pogovoru zaupal, katere navade prebivalcev modrih con resnično krepijo zdravje, katerim se je morda bolje izogibati, razkril pa je tudi, ali imamo modre cone v Sloveniji ter kaj lahko sami naredimo, da si zagotovimo dolgo in kakovostno življenje.

Zakaj je gibanje tako zelo pomembno? Kakšne oblike fizične aktivnosti so najboljše za dolgo življenje? Kakšno vlogo igrajo spanec, stres in odnosi? Kaj pravzaprav pomeni kakovosten spanec?

Tukaj je nova epizoda Aktivni podkasta, ki bo nekoliko drugačna od ostalih: razdeljena bo v tri dele, v vsakem pa se bomo pogovarjali o načinih in strategijah, s katerimi si lahko omogočimo daljše in bolj kakovostno življenje. V drugem delu se osredotočamo predvsem na pomen gibanja, stresa, spanca in odnosov.

Z nami je Leon Bedrač, doktor kemijskih znanosti, nutricionist z diplomo iz Stanford Medicine in specialist za športno prehrano. Leon je zaposlen v podjetju, ki razvija intervencije za izboljšanje kakovosti življenja, kjer vodi področje prehranske znanosti, prehranskih dopolnil in vadbe, v okviru svoje Prehranske akademije pa sodeluje z vrhunskimi in rekreativnimi športniki ter vsemi, ki si želijo s pomočjo prehranske podpore izboljšati kvaliteto (in kvantiteto) svojega življenja.

Kakšna prehrana je optimalna za dolgo in kakovostno življenje? Ali obstajajo konkretna živila, ki nam podaljšajo življenje? Kako si lahko pri tem pomagamo s prehranskimi dodatki? Kaj pomeni ustrezna telesna sestava?

Tukaj je nova epizoda Aktivni podkasta, ki bo nekoliko drugačna od ostalih: razdeljena bo v tri dele, v vsakem pa se bomo pogovarjali o načinih in strategijah, s katerimi si lahko omogočimo daljše in bolj kakovostno življenje.

V prvem delu bomo govorili predvsem o prehrani, v drugem se bomo dotaknili pomena gibanja, spanca in odnosov, v tretjem pa bomo govorili o modrih conah, življenjskem slogu in znanstvenih dognanjih, ki bi lahko še dodatno podaljšala naše življenje.

V naši družbi je Leon Bedrač, doktor kemijskih znanosti, nutricionist z diplomo iz Stanford Medicine in specialist za športno prehrano. Leon je zaposlen v podjetju, ki razvija intervencije za izboljšanje kakovosti življenja, kjer vodi področje prehranske znanosti, prehranskih dopolnil in vadbe, v okviru svoje Prehranske akademije pa sodeluje z vrhunskimi in rekreativnimi športniki ter vsemi, ki si želijo s pomočjo prehranske podpore izboljšati kvaliteto (in kvantiteto) svojega življenja.

V novi epizodi Aktivni podkasta so z nami Eva, Pia in Tinkara, dekleta, ki stojijo za znamko Meliora Life. Dekleta s svojim strokovnim znanjem pomagajo ženskam bolje poskrbeti za svoje telo, ga okrepiti in si zagotoviti vitalno življenje. 

Dekleta med drugim veliko govorijo o pomenu gibanja. "Raziskave kažejo, da 20 % Slovencev ni dovolj gibalno aktivnih. Izkazalo se je tudi, da so manj aktivne ženske, raziskave pa kažejo tudi, da smo z leti vedno manj gibalno aktivni," pojasnjujejo.

Čeprav ga včasih nekoliko zanemarjamo, pa ima gibanje nešteto prednosti na naše telo: med drugim ugodno vpliva na mišice, kosti, sklepe, srčno-žilni sistem, mentalno zdravje, metabolizem in spanje. Predvsem pa nam zadostno in ustrezno gibanje lahko zagotovi vitalno in funkcionalno življenje ter prepreči težave, kot so sarkopenija in osteoporoza.

S staranjem nam upadata mišična masa in kostna gostota. To sta pojava, ki sta posebej izrazita pri ženskah in sta posledica horsmonskih sprememb, a veliko vlogo pri samem napredovanju težav ima tudi pomanjkanje gibanja. Upadu mišične mase in kostne gostote se ne moremo popolnoma izogniti, a lahko z gibanjem proces upočasnimo in si tako zagotovimo vitalno življenje tudi v poznejših letih. Ključno pa je, da začnemo čim prej.

"Ko slišimo za sarkopenijo (upad mišične mase kot posledica staranja) se nam to zdi bolezen oziroma stanje, ki doseže samo 'starčke', a te v bistvu kar šokira podatek, da se to začne dogajati že po 30. letu," pravijo dekleta. Zato je ključno, da v svoj vsakdan takoj vključimo ustrezno gibanje.

Na neki točki pridobivanje mišične mase res lahko postane oteženo, a dekleta opozarjajo, da nikoli ni prepozno: vedno lahko vzamemo zdravje v svoje roke in si zagotovimo bolj vitalen vsakdan.

V pogovoru so nam dekleta zaupala, kako lahko vzdržujemo mišično maso ter preprečimo težave, kot so sarkopenija in osteoporoza, kakšne vadbe so za ženske najbolj primerne, kako skrb zase prilagoditi svojemu menstrualnemu ciklu ter še veliko več.

Tukaj je nova sezona Aktivni podkasta, v kateri bomo ponovno skupaj odkrivali, kako izboljšati kakovost svojega življenja. Ker smo trenutno v obdobju rožnatega oktobra, meseca  ozaveščanja o raku dojke, je prva epizoda namenjena prav temu. Z nami je danes Klara Čampa, ki se je tudi sama soočala s to boleznijo že v zelo mladih letih.

Klara v mladosti raku dojke ni posvečala preveč pozornosti. "Priznam, da nisem bila preveč pozorna na to bolezen. Nobenega nisem poznala, da bi zbolel za rakom," priznava. Nato pa se ji je življenje obrnilo na glavo: najprej je zbolela njena mama, nato pa je tudi sama dobila diagnozo raka dojke.

"Ko je najprej zbolela moja mami, sem mislila, da ponavadi tisti, ki ima raka, umre. Zato je ta diagnoza bila velik šok in želela sem dobiti čim več informacij," pravi Klara in ob tem dodaja da je kasneje, ko je tudi sama dobila diagnozo, bila tako že precej informirana o sami bolezni. 

Ravno, ko je o raku dobila več informacij, je spoznala, da je bolezen v veliko primerih ozdravljiva. "Rak ima negativen prizvok, saj vsi najprej pomislijo, na to, da bodo umrli, ampak to ni res," pravi.

Hkrati pa je tudi na lastni koži občutila, da to ni le stanje, ki se pojavi pri starejših. "Vedno več je mladih, ki zbolijo. Tudi, ko sem jaz zbolela, sem imela kar naenkrat okoli sebe same mlade ljudi, s katerimi smo se potem tudi skupaj družili. Rada bi, da se ve, da tudi mladi zbolimo, ampak 'zborbamo', preživimo in imamo potem bolj kakovostno življenje."

Do same diagnoze je prišlo tako, da je Klara najprej med tuširanjem zatipala bulico. "Če ne bi najprej zbolela moja mami, na to bulico sploh ne bi bila pozorna," je prepričana. Tako pa je poklicala zdravnika, ki jo je napotil na pregled. "Na pregledu so mi naredili punkcijo, ampak je izvid pokazal, da gre samo za laktacijsko dojko," se spominja Klara. Po omenjenem pregledu je torej bila prepričana, da je vse v najlepšem redu, čez nekaj mesecev pa se ji je svet obrnil na glavo.

V pogovoru nam je Klara zaupala, kako je potekalo zdravljenje, s katerimi izzivi se je v tem obdobju soočala, katerih lekcij se je naučila, kako se je spremenil njen pogled na življenje ter še veliko več.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Nina Dušić Hren, ki že vrsto let raziskuje, kako ohraniti optimalno zdravje in o tem uči tudi na podjetjih.

Po izobrazbi je Nina sicer psihologinja, ki poklicno podjetja in posameznike izobražuje o javnem nastopanju in komunikaciji. "Kasneje pa so na teh izobraževanjih do mene začeli prihajati posamezniki z groznimi zgodbami: od izgorelih ljudi, do posameznikov z rakom. Takrat sem si rekla: 'Znam govoriti tako, da navdušim ljudi, jaz pa učim prodajo.' Zdelo se mi je, da je veliko več stvari pomembnejših," se spominja Nina.

Takrat se je sama že približno 10 let izobraževala na področju skrbi za zdravje in tako je prišla na idejo: "Zakaj pa ne bi jaz na podjetjih učila o osnovnih stebrih zdravja?"

Osnovnih stebrov zdravja je po besedah Nine pet: spanje, gibanje, prehranjevanje, odnosi ter soočanje s stresom.

V pogovoru nam je Nina razkrila, zakaj je vsak od teh stebrov pomemben, kako sama skrbi za zdravje, zakaj po njenem mnenju ljudje danes ne skrbimo vedno najboljše zase ter še veliko več.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami dr. Urška Šavli, zobozdravnica, ki odrasle in otroke na zobozdravniškem stolu obravnava s sočutnim, mirnim in obzirnim pristopom. Urška svoje znanje predaja tudi na družbenih omrežjih, kjer jo lahko spremljamo pod profilom Sočutno zobozdravstvo.

V pogovoru nam je povedala, da si je od nekdaj želela pomagati ljudem, na študij dentalne medicine pa jo je pripeljala 'sreča v nesreči':  "Moja prva izbira je bila pravzaprav medicina. Že od nekdaj me je vleklo v te vode, kjer bi lahko pomagala ljudem. Potem pa je bila 'sreča v nesreči', da mi je zmanjkala nekaj manj kot ena točka pri vpisu na faks, in na drugem mestu je bila dentalna medicina."

Urška pa je tako našla svoje pravo poslanstvo. "Po prvem letniku sem ugotovila, da je to še boljša izbira, ker ustvarja dosti boljše pogoje za ustvarjanje družine, bolj mirno družinsko življenje, boljši urnik, manj stresa... Tako da sem potem kar ostala na dentalni medicini in se v tem tako našla, da bi se stokrat odločila enako."

Ko govorimo o zdravju, na skrb za zdravje ust pogosto kar malo pozabimo. A Urška opozarja, da ni zdravega telesa brez zdravih ust. "V ustih se začne prehranjevalna pot in prebava. Usta so tudi odraz naše urejenosti, našega zdravja," pojasnjuje in ob tem dodaja, da neustrezno stanje zob in dlesni lahko pripelje do številnih težav.

"Že dolgo je recimo znana povezava med parodontalno boleznijo in sladkorno boleznijo. Ta povezava je dvosmerna, to pomeni, da ljudje, ki imajo diabetes, imajo poslabšano parodontalno bolezen, in ljudje, ki imajo parodontalno bolezen, imajo zaradi tega poslabšan diabetes. Zdravje dlesni zelo vpliva tudi na pljučnice: ljudje, ki imajo v ustih neko leglo škodljivih bakterij, večkrat dobijo aspiracijske pljučnice, ker bakterije, ki so v ustih, ponesreči vdihnejo, in zaradi tega dobijo pljučnico," pojasnjuje Urška. Pravi, da so škodljive bakterije v ustih lahko povezane tudi z KOPB, bakterije, ki so sicer v ustih, pa lahko potujejo tudi v naš krvni obtok. Najnovejše raziskave ugotavljajo tudi, da toksini v ustih vplivajo na možgane in pripomorejo k nastanku Alzheimerjeve bolezni.

"Zobe velikokrat doživljamo samo kot okrasek, ampak v resnici so zdrava usta predpogoj za zdravo telo," je prepričana strokovnjakinja.

V pogovoru nam je Urška povedala tudi, kako poskrbeti za zdravje ust in dlesni, kako na to področje vplivata prehrana in dihanje, katere snovi najbolj škodijo našim zobem, kako si pomagati, če se bojimo zobozdravnikov ter še veliko več.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Nina Hanžič,  inštruktorica pilatesa, ki poučuje tako pilates na blazini, kakor tudi barre in reformer pilates. S svojim delom Nina pomaga drugim okrepiti telo in duha ter izboljšati kakovost življenja.

Vendar Nina ni bila vedno navdušena nad športom. V mlajših letih v resnici sploh ni bila pretirano aktivna, to pa se je spremenilo v času študija. Po sistematskem pregledu se je odločila, da bo bolje poskrbela za svoje zdravje in pričela se je udeleževati številnih vodenih vadb. Najprej je obiskovala jogo, kasneje pa na bolj intenzivne vodene vadbe.

"Potem pa sem si poleti, ko je bilo vroče, zaželela nečesa bolj umirjenega. Tako sem se odločila, da preizkusim barre pilates. Ko sem vadbo preizkusila, sem se v trenutku zaljubila," se spominja Nina. Danes je pilates velik del njenega življenja; poleg tega, da ga sama še vedno z veseljem prakticira, ga tudi poučuje.

Nina nam je pojasnila, kako je pilates vadba sploh nastala ter kakšne prednosti prinaša. Obenem pa nam je povedala tudi, v čem je razlika med pilatesom na blazini, barre pilatesom in reformer pilatesom, pojasnila, kakšne rezultate lahko pričakujemo po aktivnosti ter opozorila na morebitne nevarnosti vadbe doma.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Matjaž Šerkezi, alpinist, gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije. S svojim znanjem in delom Matjaž pomaga posameznikom uživati v lepotah narave in se hkrati zaščititi pred morebitnimi nevarnostmi.

Matjaž se spominja, da je pohodništvo od nekdaj bilo del njegovega življenja. "Že v otroštvu smo doma veliko hodili v hribe. Kot otrok sem praktično dvakrat bil na morju, vse ostale počitnice smo preživeli v gorah. Vzljubil sem to svobodo bivanja v naravi, morda to surovost in pristnost narave," nam je povedal v pogovoru. Danes si v gorah predvsem rad napolni baterije, zato še posebej rad obiskuje mirne, neobljudene kotičke narave.

Pohodništvo je sicer vse bolj priljubljena aktivnost pri nas. Pa se Slovenci v hribe odpravljamo ustrezno pripravljeni? "Odvisno kdo. Najbolj opažam, da se ljudje sicer odpravljajo v gore z dobro pohodniško opremo, ki pa je ne znajo uporabljati oziroma pravilno namestiti," pravi.

S tem, ko pohodništvu narašča priljubljenost, prihaja tudi do preobremenjenosti slovenskih hribov. Matjaž nam je pojasnil, kaj množični obiski pomenijo za naravo in kakšne posledice občutijo tamkajšnje živali. Povedal nam je tudi, kako se na izlet v hribe ustrezno pripraviti, kaj storiti v primeru nevihte, katere živali so v naših hribih najnevarnejše ter še veliko več.

Danes je z nami Žana Hrastovšek, ki jo na družbenih omrežjih morda poznate pod profilom @rastlinesofine. Tam Žana s svojimi recepti dokazuje, da je tudi rastlinska prehrana lahko enostavna, uravnotežena in okusna.

Žana zase pravi, da se je pred leti prehranjevala precej običajno. "Rekla bi, da je moja prehrana bila 'povprečna slovenska'. Potem pa me je moje zdravje pripeljalo do tega, da sem bila primorana narediti spremembo."

Do sprememb je pišlo leta 2012, ko je dobila diagnozo Crohnove bolezni. "To je neozdravljiva bolezen, zanjo ne poznamo nobenega zdravila. Ko človek dobi tako diagnozo, je pripravljen pogledati tudi kaj drugega, preizkusiti kakšno 'alternativo', in jaz sem na srečo takrat našla dobro alternativo - rastlinsko prehrano."

Žana je s svojo spremembo uspela ublažiti bolezen. "Kasneje sem odkrila kar nekaj znanstvenih raziskav, ki potrjujejo, da je dolžina remisije pri Crohnovi bolezni daljša, manj kot pojemo živil živalskega izvora," pojasnjuje.

Danes pa je rastlinska prehrana velik del njenega življenja; ne samo, da se tako prehranjuje, ustvarjanje rastlinskih receptov je postalo tudi del njene kariere. Žana navdušuje s svojimi preprostimi recepti, ki so hkrati uravnoteženi in izjemno okusni; med drugim je na svojem Instagram profilu že ustvarjala rastlinske različice ribjega namaza, segedina, potice, hamburgerjev, krofov ter številnih drugih jedi.

"V inspiracijo so mi čisto klasični recepti. V velik izziv mi je take jedi narediti drugače, torej iz rastlinskih sestavin, hkrati pa rada recepte optimiziram: da so lažji, da zanje potrebujemo manj sestavin in imamo manj dela. Sem zelo praktičen človek, kar se pozna tudi na mojih jedeh," pravi.

V pogovoru nam je Žana povedala, kako sama optimizira svoje kuhanje, s kakšnimi triki skrbi, da so njene jedi zelo okusne, kako lahko sami bolj uravnotežimo svoje obroke, kako lahko vanje vključimo več zelenjave ter še veliko več.