Aktivni podkast

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Nina Dušić Hren, ki že vrsto let raziskuje, kako ohraniti optimalno zdravje in o tem uči tudi na podjetjih.

Po izobrazbi je Nina sicer psihologinja, ki poklicno podjetja in posameznike izobražuje o javnem nastopanju in komunikaciji. "Kasneje pa so na teh izobraževanjih do mene začeli prihajati posamezniki z groznimi zgodbami: od izgorelih ljudi, do posameznikov z rakom. Takrat sem si rekla: 'Znam govoriti tako, da navdušim ljudi, jaz pa učim prodajo.' Zdelo se mi je, da je veliko več stvari pomembnejših," se spominja Nina.

Takrat se je sama že približno 10 let izobraževala na področju skrbi za zdravje in tako je prišla na idejo: "Zakaj pa ne bi jaz na podjetjih učila o osnovnih stebrih zdravja?"

Osnovnih stebrov zdravja je po besedah Nine pet: spanje, gibanje, prehranjevanje, odnosi ter soočanje s stresom.

V pogovoru nam je Nina razkrila, zakaj je vsak od teh stebrov pomemben, kako sama skrbi za zdravje, zakaj po njenem mnenju ljudje danes ne skrbimo vedno najboljše zase ter še veliko več.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami dr. Urška Šavli, zobozdravnica, ki odrasle in otroke na zobozdravniškem stolu obravnava s sočutnim, mirnim in obzirnim pristopom. Urška svoje znanje predaja tudi na družbenih omrežjih, kjer jo lahko spremljamo pod profilom Sočutno zobozdravstvo.

V pogovoru nam je povedala, da si je od nekdaj želela pomagati ljudem, na študij dentalne medicine pa jo je pripeljala 'sreča v nesreči':  "Moja prva izbira je bila pravzaprav medicina. Že od nekdaj me je vleklo v te vode, kjer bi lahko pomagala ljudem. Potem pa je bila 'sreča v nesreči', da mi je zmanjkala nekaj manj kot ena točka pri vpisu na faks, in na drugem mestu je bila dentalna medicina."

Urška pa je tako našla svoje pravo poslanstvo. "Po prvem letniku sem ugotovila, da je to še boljša izbira, ker ustvarja dosti boljše pogoje za ustvarjanje družine, bolj mirno družinsko življenje, boljši urnik, manj stresa... Tako da sem potem kar ostala na dentalni medicini in se v tem tako našla, da bi se stokrat odločila enako."

Ko govorimo o zdravju, na skrb za zdravje ust pogosto kar malo pozabimo. A Urška opozarja, da ni zdravega telesa brez zdravih ust. "V ustih se začne prehranjevalna pot in prebava. Usta so tudi odraz naše urejenosti, našega zdravja," pojasnjuje in ob tem dodaja, da neustrezno stanje zob in dlesni lahko pripelje do številnih težav.

"Že dolgo je recimo znana povezava med parodontalno boleznijo in sladkorno boleznijo. Ta povezava je dvosmerna, to pomeni, da ljudje, ki imajo diabetes, imajo poslabšano parodontalno bolezen, in ljudje, ki imajo parodontalno bolezen, imajo zaradi tega poslabšan diabetes. Zdravje dlesni zelo vpliva tudi na pljučnice: ljudje, ki imajo v ustih neko leglo škodljivih bakterij, večkrat dobijo aspiracijske pljučnice, ker bakterije, ki so v ustih, ponesreči vdihnejo, in zaradi tega dobijo pljučnico," pojasnjuje Urška. Pravi, da so škodljive bakterije v ustih lahko povezane tudi z KOPB, bakterije, ki so sicer v ustih, pa lahko potujejo tudi v naš krvni obtok. Najnovejše raziskave ugotavljajo tudi, da toksini v ustih vplivajo na možgane in pripomorejo k nastanku Alzheimerjeve bolezni.

"Zobe velikokrat doživljamo samo kot okrasek, ampak v resnici so zdrava usta predpogoj za zdravo telo," je prepričana strokovnjakinja.

V pogovoru nam je Urška povedala tudi, kako poskrbeti za zdravje ust in dlesni, kako na to področje vplivata prehrana in dihanje, katere snovi najbolj škodijo našim zobem, kako si pomagati, če se bojimo zobozdravnikov ter še veliko več.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Nina Hanžič,  inštruktorica pilatesa, ki poučuje tako pilates na blazini, kakor tudi barre in reformer pilates. S svojim delom Nina pomaga drugim okrepiti telo in duha ter izboljšati kakovost življenja.

Vendar Nina ni bila vedno navdušena nad športom. V mlajših letih v resnici sploh ni bila pretirano aktivna, to pa se je spremenilo v času študija. Po sistematskem pregledu se je odločila, da bo bolje poskrbela za svoje zdravje in pričela se je udeleževati številnih vodenih vadb. Najprej je obiskovala jogo, kasneje pa na bolj intenzivne vodene vadbe.

"Potem pa sem si poleti, ko je bilo vroče, zaželela nečesa bolj umirjenega. Tako sem se odločila, da preizkusim barre pilates. Ko sem vadbo preizkusila, sem se v trenutku zaljubila," se spominja Nina. Danes je pilates velik del njenega življenja; poleg tega, da ga sama še vedno z veseljem prakticira, ga tudi poučuje.

Nina nam je pojasnila, kako je pilates vadba sploh nastala ter kakšne prednosti prinaša. Obenem pa nam je povedala tudi, v čem je razlika med pilatesom na blazini, barre pilatesom in reformer pilatesom, pojasnila, kakšne rezultate lahko pričakujemo po aktivnosti ter opozorila na morebitne nevarnosti vadbe doma.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Matjaž Šerkezi, alpinist, gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije. S svojim znanjem in delom Matjaž pomaga posameznikom uživati v lepotah narave in se hkrati zaščititi pred morebitnimi nevarnostmi.

Matjaž se spominja, da je pohodništvo od nekdaj bilo del njegovega življenja. "Že v otroštvu smo doma veliko hodili v hribe. Kot otrok sem praktično dvakrat bil na morju, vse ostale počitnice smo preživeli v gorah. Vzljubil sem to svobodo bivanja v naravi, morda to surovost in pristnost narave," nam je povedal v pogovoru. Danes si v gorah predvsem rad napolni baterije, zato še posebej rad obiskuje mirne, neobljudene kotičke narave.

Pohodništvo je sicer vse bolj priljubljena aktivnost pri nas. Pa se Slovenci v hribe odpravljamo ustrezno pripravljeni? "Odvisno kdo. Najbolj opažam, da se ljudje sicer odpravljajo v gore z dobro pohodniško opremo, ki pa je ne znajo uporabljati oziroma pravilno namestiti," pravi.

S tem, ko pohodništvu narašča priljubljenost, prihaja tudi do preobremenjenosti slovenskih hribov. Matjaž nam je pojasnil, kaj množični obiski pomenijo za naravo in kakšne posledice občutijo tamkajšnje živali. Povedal nam je tudi, kako se na izlet v hribe ustrezno pripraviti, kaj storiti v primeru nevihte, katere živali so v naših hribih najnevarnejše ter še veliko več.

Danes je z nami Žana Hrastovšek, ki jo na družbenih omrežjih morda poznate pod profilom @rastlinesofine. Tam Žana s svojimi recepti dokazuje, da je tudi rastlinska prehrana lahko enostavna, uravnotežena in okusna.

Žana zase pravi, da se je pred leti prehranjevala precej običajno. "Rekla bi, da je moja prehrana bila 'povprečna slovenska'. Potem pa me je moje zdravje pripeljalo do tega, da sem bila primorana narediti spremembo."

Do sprememb je pišlo leta 2012, ko je dobila diagnozo Crohnove bolezni. "To je neozdravljiva bolezen, zanjo ne poznamo nobenega zdravila. Ko človek dobi tako diagnozo, je pripravljen pogledati tudi kaj drugega, preizkusiti kakšno 'alternativo', in jaz sem na srečo takrat našla dobro alternativo - rastlinsko prehrano."

Žana je s svojo spremembo uspela ublažiti bolezen. "Kasneje sem odkrila kar nekaj znanstvenih raziskav, ki potrjujejo, da je dolžina remisije pri Crohnovi bolezni daljša, manj kot pojemo živil živalskega izvora," pojasnjuje.

Danes pa je rastlinska prehrana velik del njenega življenja; ne samo, da se tako prehranjuje, ustvarjanje rastlinskih receptov je postalo tudi del njene kariere. Žana navdušuje s svojimi preprostimi recepti, ki so hkrati uravnoteženi in izjemno okusni; med drugim je na svojem Instagram profilu že ustvarjala rastlinske različice ribjega namaza, segedina, potice, hamburgerjev, krofov ter številnih drugih jedi.

"V inspiracijo so mi čisto klasični recepti. V velik izziv mi je take jedi narediti drugače, torej iz rastlinskih sestavin, hkrati pa rada recepte optimiziram: da so lažji, da zanje potrebujemo manj sestavin in imamo manj dela. Sem zelo praktičen človek, kar se pozna tudi na mojih jedeh," pravi.

V pogovoru nam je Žana povedala, kako sama optimizira svoje kuhanje, s kakšnimi triki skrbi, da so njene jedi zelo okusne, kako lahko sami bolj uravnotežimo svoje obroke, kako lahko vanje vključimo več zelenjave ter še veliko več.

Z nami je dr. Teja Klančič, znanstvenica in strokovnjakinja na področju prehrane, metabolizma in genetike. Teja je svoje izkušnje nabirala tako pri nas, kakor tudi v tujini, sodelovala je pri številnih raziskavah, danes pa svoje znanje predaja naprej prek svojega Instagram in Facebook profila @znanstvenica. 

Danes Teja večinoma posveča črevesnim bakterijem. Pravi, da gre za široko in zanimivo področje.

"Črevesne bakterije nadzirajo vsak aspekt našega zdravja: izobražujejo naš imunski sistem, vplivajo na naše počutje, vplivajo na kronična vnetja v črevesju, na inzulin, na depresijo, anksioznost, pa še bi lahko naštevala," je povedala.

Med komponentami življenjskega sloga, ki vplivajo na zdravje črevesja je Teja izpostavila prehrano. "Prehrana je zelo pomembna za zdravje črevesnih bakterij. Tisto, kar hrani nas, hrani tudi črevesne bakterije."

V svoji karieri je Teja raziskovala veliko področij, med drugim tudi sladila in njihov vpliv na črevesne bakterije in zdravje nasploh. Prišla je do pomembne ugotovitve; sladila niso tako nedolžna, kakor morda delujejo na prvi pogled. "Kar se oglašuje kot zdravo, ni vedno tako. Predvsem pri sladilih, ki se jih zdaj promovira kot neke nadomestke sladkorja. To res ni tako nedolžna zadeva," je poudarila.

Teja nam je v pogovoru zaupala, kaj se pravzaprav dogaja v telesu, ko uživamo sladila ter ali je izdelke s tovrstnimi snovmi sploh varno uživati, hkrati pa nam je povedala tudi, kako črevesne bakterije vplivajo na debelost, kako lahko z življenjskim slogom vplivamo na zdravje svojega črevesja, kako prepoznamo kakovostne študije ter še veliko več.

Tokrat sta v naši družbi Dejan in Tamara, osebni trener in učiteljica joge, ki sta skupaj ustanovila znamko Pot do spremembe. S svojim delom želita dokazati, da je mogoče prav vse in da se, ne glede na ovire, na katere naletimo, lahko vedno usmerimo proti boljšemu življenju.

Oba sta se že zelo mlada srečala z aktivnim življenjem. Dejan je vse življenje bil športnik, nato pa je pri 28. letih starosti dobil diagnozo diabetesa.

"Primoran sem bil spremeniti svoj življenjski slog. Na začetku je bilo kar nekaj težav, a ravno aktiven način življenja v kombinaciji z uravnoteženo prehrano mi je pomagal, da imam bolezen pod nadzorom," pravi. Prepričan je, da ga je bolezen tudi nečesa naučila.

"Mislim, da ti v takih situacijah življenje želi nekaj povedati. Zaradi celotne izkušnje sem postal močnejši; dejansko sem začel drugače razmišljati in gledati na življenje."

Tamara v otroštvu sicer ni bila ljubiteljica telovadbe, kot študentka pa je pričela z delom v fitnes centru in se takrat spoznala z aktivnim življenjskim slogom. V mladosti se je tudi naključno odpravila na uro joge, se v to vadbo povsem zaljubila in jo začela redno obiskovati.

"Kasneje sem v enem trenutku želela sebi dati še več, želela sem še bolj spoznati, kaj ti joga lahko prinese in kakšni so njeni pozitivni učinki," se spominja. Z namenom, da bi bolje spoznala svet joge, se je odločila, da se bo udeležila učiteljskega tečaja.

Na tečaj se je odpravila zase, a po spletu okoliščin se je kmalu znašla v situaciji, ko je nadomeščala svojega učitelja joge in vodila svojo prvo uro. "Ko sem na koncu videla, kako zadovoljni so ljudje, sem bila srečna in pomirjena. Kmalu zatem sem ugotovila, da je to moje poslanstvo."

Dejan in Tamara sta skupaj ustanovila znamko Pot do spremembe, v okviru katere nudita osebno trenerstvo ter uro joge. Skupaj sta v koncu lanskega leta odprla tudi fitnes center.

V pogovoru sta nam zaupala, s kakšnimi izzivi sta se soočala na svoji poti, kako sta se prek aktivnosti povezala, kako usklajujeta zasebno in poslovno življenje ter še veliko več.

Spletna stran Pot do spremembe: www.potdospremembe.si

Fitnes center Fitxgym: https://dejan.potdospremembe.si/fitxgym

Tokrat je z nami Vida Igličar, grafična oblikovalka, ilustratorka ter avtorica knjig Vse je v redu, 100 dni za boljšo mene in Naj ti povem svojo zgodbo. Prek svojih izkušenj želi Vida pomagati drugim, ki se borijo z izzivi in stiskami, da poiščejo svojo luč na koncu tunela in stopijo na pot do boljšega življenja.

Vida je doživela že veliko življenjskih preizkušenj; zelo mlada se je soočala z medvrstniškim nasiljem, z izgubo, tesnobo in izgorelostjo. Ravno za izgorelost Vida pravi, da je to ena tistih izkušenj, ki jo je v življenju zelo zaznamovala.

"Že od nekdaj sem imela občutek, da moram svojo vrednost dokazovati, potem pa se mi zdi, da se je v mojem življenju 'poklopilo' še nekaj drugih izkušenj, ki so mi utirale pot do izgorelosti; zgodili sta se dve nenadni izgubi bližnjih in meni je po drugi izgubi delo zelo pomagalo. Z delom sem se zamotila, hkrati pa me je ustvarjanje usmerilo v bolj pozitivno smer, imela sem občutek, da delam nekaj dobrega. Še danes se mi zdi, da je dobro, da uživam v ustvarjanju, ampak na neki točki sem izgubila mejo. Delo je postalo utopično polnjenje neke praznine."

Vida se ob tem spominja, da se dolgo ni zavedala, kako resno je njeno stanje.

"To, da je nekaj narobe, sem se začela zavedati komaj kak teden pred bolniško. Zdaj, ko gledam za nazaj, se mi zdi, da so simptomi bili že prej in da jih je bilo kar nekaj, ampak sem vse tako 'kratkoročno' zdravila s ciljem, da lahko čimprej ponovno delam."

Prva, ki je na izgorelost namigovala, je bila njena psihoterapevtka, a se Vida ob tem spominja, da njenih besed ni jemala pretirano resno. Nekaj dni kasneje pa je doživela intenziven panični napad, ki je tudi privedel do velikega padca energije. Po omenjenem dogodku je prišlo do diagnoze iz strani osebne zdravnice in pričetka bolniškega staleža.

"Bilo mi je težko. Nekako še nisem bila sprijaznjena s tem, da gre resnično za izgorelost. Bila sem stara 26 let, zdelo se mi je, da sem premlada, da bi se mi kaj takega lahko zgodilo. Bilo me je tudi strah; kaj pomeni ta bolniška? Kaj naj zdaj počnem? Kako naj se tega lotim? Kaj si bodo mislili drugi?"

Ne glede na vse dvome in pomisleke, se je Vida se usmerila proti spremembi. Odkrivala je, zakaj je nagnjena k pretiranemu delu, kako bi se lahko prej ustavila in kako se lahko bolje poveže s svojim telesom. V tem času je prišla do številnih pomembnih spoznanj in se iztrgala iz krempljev izgorelosti.

V pogovoru nam Vida pove, kako je potekalo njeno okrevanje, kakšno vlogo je pri tem igralo gibanje, kako za svoje duševno zdravje skrbi danes ter še veliko več.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Drago Švajger, psihoterapevt, predavatelj, vodja centra Uglašeni odnosi, magister zakonske in družinske terapije ter kandidat za doktorski naziv. Drago ponuja individualne, partnerske in družinske terapije ter delavnice za podjetja in izobraževalne ustanove, s čimer ljudem pomaga pri soočanju z življenjskimi stiskami in izzivi.

V pogovoru Drago pove, da v mlajših letih sicer ni vedel, da si želi biti psihoterapevt, je pa vedno rad pomagal ljudem.

"Ko razmišljam za nazaj, vidim, da so mi ljudje vedno v življenju zaupali. Bil sem oseba, do katere so ljudje radi pristopili. Rad sem jih poslušal in slišal, ljudje so mi povedali, da se ob meni počutijo varno in sprejeto.

Potem se je nekako ta želja po tem, da bi pomagal drugim, krepila. Vedno bolj so me zanimala področja, kot so odnosi, obvladovanje stresa, čustva... O tem sem prebral veliko literature, to pa me je potem spodbudilo, da sem se odločil za študij psihoterapije."

Katere pa so tiste lastnosti, ki terapevta delajo dobrega?

"Jaz bi izpostavil tri. Prva je ta, da zna slišati druge. Veliko ljudi zna poslušati, a le redki znajo slišati. Druga lastnost je srčnost, s katero terapevt ustvari varen prostor, kjer se klient počuti slišanega in sprejetega. Tretja lastnost pa je, da ima terapevt odprt um in ostaja odprt za nova znanja, ideje in pristope."

In čeprav je psihoterapija leta nazaj bila še tabu tema, se danes vse več ljudi odloča zanjo.

"Zdi se mi, da imamo v Sloveniji vedno boljši odnos do psihoterapije. Včasih je veljalo, da je to rezervirano samo za duševno bolne ljudi ali za posameznike, ki imajo neke motnje ali hude težave. Zadnje leta pa se mi zdi, da smo vedno bolj odprti in tudi v osebnem življenju opažam, da mi vse več ljudi pove, da obiskujejo psihoterapijo."

V pogovoru nam Drago pove tudi, kakšne so prednosti psihoterapije, kako vemo, da je čas, da jo obiščemo, kdaj je smiselno prenehati z obiskovanjem, kako sta povezana duševno in fizično zdravje ter še veliko več.

Danes je z nami Lana Trampuš, nutricionistka, diplomirana inženirka živilstva in prehrane, ki stoji za Instagram profilom @spekterzdravja.

Lana se ukvarja predvsem s prehrano žensk v različnih življenjskih obdobjih, pri prehranskem svetovanju daje velik pomen zdravemu odnosu do hrane ter podpori športne zmogljivosti z ustrezno prehrano.

Že v začetku epizode je Lana pojasnila, da se prehrana žensk v splošnem ne razlikuje pretirano od prehrane moških. "Sama po sebi naj se prehrana žensk ne bi razlikovala od prehrane moških. Sicer imamo povečane potrebe po določenih hranilih (npr. železo), a v splošnem se za oba spola priporoča pestra, uravnotežena prehrana," pove.

Vseeno pa v praksi opaža, da imajo ženske velikokrat manj zdrav odnos do hrane ter so bolj obremenjene s samopodobo. "Prehrana žensk temelji na napačnih prepričanjih, ki so nastala predvsem v devetdesetih letih in v pričetku novega tisočletja.

Takrat so ženske verjele, da morajo zaužiti čim manj hrane, da mora hrana imeti čim manj kalorij, da ne smejo jesti do sitega. Posledice te dietne kulture so še vedno zelo prisotne," ob tem opozarja.

V epizodi je spregovorila tudi o hormonskem neravnovesju, o prehrani aktivnih žensk, pomenu vadbe, prilagajanju prehrane menstrualnemu ciklu, dvigu ravni glukoze v krvi ter še veliko več.