Aktivni podkast

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Katja Čarman, svetovalka za simptotermalno metodo NFPTA, ki na družbenih omrežjih deluje pod profilom @zavedanjeplodnosti. S svojim delom Katja poučuje o temah, kot so plodnost in naravne metode zanositve.

Sama se je z naravnimi metodami kontracepcije spoznala v mladosti. Nekaj časa je jemala hormonsko kontracepcijo v obliki tabletk, nato pa si je zaželela spremembe: "Začela sem raziskovati druge oblike kontracepcije in videla, da to sicer obstaja, ampak se je v to bilo treba nekoliko bolj poglobiti."

Tako se je Katja podala na pot raziskovanja naravne kontracepcije in hkrati odkrila resnico o hormonski kontracepciji: ta prinaša številne stranske učinke. Obenem je bila presenečena, zakaj se o naravnih oblikah kontracepcije praktično ne govori.

V pogovoru nam je Katja razkrila, kaj se pravzaprav dogaja v telesu, ko jemljemo hormonsko kontracepcijo, kdaj je uporaba kontracepcije smiselna in kdaj ne, kaj je naravna kontracepcija in katere prednosti prinaša ter še veliko več.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Maja Benedičič, nekdanja vrhunska tekmovalka v teku na smučeh. Pred leti nas je Maja zastopala na številnih tekmovanjih, med drugim tudi na olimpijskih igrah v Torinu leta 2006. A pred kratkim je za javnost razkrila, da njena kariera ni bila tako rožnata, kot je bilo morda videti: borila se je namreč z motnjami hranjenja.

Maja nam je v pogovoru razkrila, da se je njena izkušnja z motnjami hranjenja pričela, ko je bila stara 17 let. "Takrat sem zagotovo imela kakšen kilogram preveč. Do takrat nisem pretirano pazila na prehrano. Jedli smo vse in nismo imeli striktno določeno, kaj jesti in kaj ne. Potem pa nam je naš klubski zdravnik dal neke smernice zdrave prehrane in povedal, kaj je priporočljivo jesti po treningu," se spominja.

Po začetnem obdobju strogega omejevanja se je Maja začela posluževati tudi bruhanja. V krempljih motenj hranjenja je bila kar nekaj let, kar je pustilo tudi resne posledice na njenem telesu.

V pogovoru nam je Maja pojasnila, kaj se je pravzaprav dogajalo, kaj vse je počela v želji po boljših rezultatih, kako so na njene težave reagirali starši, kako lahko pri športnikih pravzaprav prepoznamo motnje hranjenja in še veliko več.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Tina Jeromen, športna psihologinja, ki dela predvsem z mladimi odraslimi. V zadnjem času Tina veliko raziskuje tudi motnje pozornosti in hiperaktivnosti, ki so pri mladih vse bolj pogoste.

V pogovoru nam je Tina zaupala, kakšni so simptomi ADHD, kako poteka diagnoza, kako na našo pozornost vpliva uporaba tehnologije, kateri športi so še posebej priporočljivi za posameznike z ADHD, kakšna prehrana je za take ljudi najbolj primerna ter še veliko več.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Sanja Nartnik, mag. inž. prehrane, ki svojim znanjem pomaga posameznikom, ki želijo opustiti shujševalne diete in se prehranjevati bolj svobodno.

Sanja verjame, da je pravilen pristop do zdrave prehrane to, da se naučimo prisluhniti svojemu telesu.

"Intuitivno prehranjevanje je zelo svoboden in fleksibilen pristop k zdravemu prehranjevanju, ki temelji na poslušanju signalov za lakoto in sitost. Del intuitivnega prehranjevanja niso nobena pravila, so bolj smernice. Sestavlja ga 10 načel, ki z različnih zornih kotov sestavljajo neko celoto," pojasnjuje.

Seveda pa je ob tem pomembno, da poznamo tudi neke osnove prehrane. Intuitivno prehranjevanje ne pomeni, da oseba jé čisto vse, kar hoče, in ob tem ne sledi nobeni smernici. Sanja poudarja, da je intuitivno prehranjevanje sestavljeno iz treh delov: intuicija, čustva in znanje o prehrani.

"V bistvu neko celoto intuitivnega prehranjevanja sestavlja 'intuicija' oziroma to, da jemo po občutku oziroma v skladu s signali, ki nam jih sporoča telo. En del je čustven: ljudje smo čustvena bitja in če želimo ali pa ne, naša čustva vplivajo tudi na naše prehranjevanje. Tretji del pa je naše prehransko znanje: telo recimo ne ve, da nam manjka točno enega hranila oziroma nam to ne sporoči na nek očiten način," pravi strokovnjakinja.

Ravno to prehransko znanje nam zato omogoča, da resnično poskrbimo za hranilne, uravnotežene obroke.

V pogovoru nam je Sanja povedala, kako se lahko lotimo intuitivnega prehranjevanja, katere prednosti tak načinp prehranjevanja prinaša, pri katerih skupinah ljudi je potrebna dodatna pozornost, zakaj običajne diete ne delujejo in še veliko več.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Anja Kikl, usposobljena prehranska svetovalka in ustanoviteljica coaching program Moj PCOS.  S svojim znanjem Anja pomaga ženskam pri lajšanju simptomov PCOS, urejanju menstrualnega cikla, skrbi za hormonsko zdravje ter pripravah na zanositev.

V tokratni epizodi smo največ govorili ravno o PCOS. "PCOS je najpogostejša reproduktivna motnja žensk v reproduktivnih letih (od prve menstruacije dalje do menopavze). Ocenjuje se, da naj bi PCOS imela 1 od 10 žensk, po določenih kriterijih pa med 6 in 20 odstotkov ženske populacije na svetu," pojasnjuje Anja.

Ob tem dodaja, da je PCOS je diagnoza izključitve. "To pomeni, da mora zdravnik narediti določene preiskave, da lahko izloči določena druga bolezenska stanja in kasneje oceni, da bi mogoče lahko šlo za PCOS." Ravno zaradi tega postopka se pogosto dogaja, da traja več let, preden ženska sploh dobi diagnozo.

Anja pa pojasnjuje, da k sreči vse več žensk samih opazi simptome in svojemu zdravniku oziroma ginekologu pove, da bi morda lahko šlo za PCOS. Kateri pa so tisti simptomi, na katere bi morale biti pozorne?

"Najpogostejši simptom so neredne menstruacije. Zaradi PCOS pogosto pride do izostanka ovulacije, kar privede tudi do izostanka menstruacije. Drugi simptomi so še akne, izpadanje las, tanjšanje las, plešavost, pa tudi pretirana poraščenost."

A Anja ob tem opozarja, da je simptomov lahko veliko. "Toliko je simptomov PCOS, kolikor je žensk. PCOS lahko vpliva na skoraj vsak del našega telesa," opozarja.

Kako pa poteka zdravljenje? Je PCOS sploh ozdravljiv? "Ker ne gre za bolezen, sindroma ne moremo 'pozdraviti'. Lahko pa ga lajšamo oziroma res močno znižamo simptome, da lahko s tem čisto normalno živimo in imamo družino," odgovarja Anja.

V pogovoru nam je razkrila, kako lahko zmanjšamo simtpome PCOS, kaj PCOS pomeni za plodnost, kakšno vlogo pri lajšanju simptomov igra gibanje, kakšna prehrana se v primeru PCOS prepriča, kako na simptome vpliva stres ter še veliko več.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Mario Sambolec, osebni trener, nutricionist, predavatelj Fitnes zveze Slovenije in ustanovitelj podjetja Feelgood.

Pogovarjali smo se predvsem o področju zdrave prehrane, ki je, po besedah strokovnjaka, trenutno v 'puberteti'. "To obdobje je trenutno še mlado in ni še čisto odraslo. Vse skupaj je precej raztreseno," pravi Mario.

Danes imamo v povezavi s prehrano neskončno informacij, vse pa niso prave. Zanimivo pa je, da osnove zdrave prehrane načeloma pozna vsak - zakaj pa potem še vedno prihaja do toliko zmot in širjenja napačnih informacij?

"Trenutno na področju prehrane nimamo težave v pomanjkanju znanja, vsaj ne pri osnovnih, bistvenih stvareh. A res mislimo, da večina ljudi ne ve, da bi bilo dobro pojesti več zelenjave? Ali pa se odpraviti večkrat na sprehod? Ali res mislimo, da nam manjka znanje pri splošnih konceptih, ali je težava kje drugje?" sprašuje Mario.

Osnove torej poznamo vsi: a ker so te včasih nekoliko 'dolgočasne' in dolgotrajne, se pogosto dogaja, da nanje nekoliko pozabimo in se raje usmerimo k iskanju hitrih rešitev: od hitrih programov hujšanja, do jemanja prehranskih dopolnil, ki obljubljajo neverjetne rezultate.

V pogovoru nam je Mario zaupal, zakaj takšni principi ne delujejo, in kateri so tisti temelji zdrave prehrane, ki so resnično pomembni. Povedal nam je tudi, kdaj je uporaba prehranskih dopolnil smiselna in na kaj moramo biti pozorni pri jemanju. Pogovarjali smo se še, v čem je težava napačnih informacij in zakaj ljudje pravzaprav nasedamo na razne marketinške trike, čeprav v sebi vemo, da nimajo obljubljenega učinka.

V novi epizodi Aktivni podkasta sta z nami dr. Maja Bresjanac in Lana Blinc, dr. med., mati in hči ter nevroznanstvenici. V pogovoru sta nam razkrili, kako lahko poskrbimo za svoje zdravje možganov in zakaj je skrb pravzaprav pomembna tudi v mlajših letih.

Nevroznanstvenici zagovarjata, da moramo kot posamezniki in družba poskrbeti da bi preprečili bolezni in motnje v delovanju možganov.

"Po dolgih letih dela znotraj nevroznanosti in medicine vidim vse bolj očitno potrebo po tem, da povečamo zavest javnosti o tem, kako pomembni so možgani, kaj lahko zanje naredi vsak posameznik in družba skupaj, ker medicina in nevroznanost kljub hitremu razvoju in napredku, izzivom, ki so povezani z boleznimi in motnjami v delovanju možganov, še nista kos," pravi Maja.

Dobra novica pa je, da danes že vemo, kako lahko maksimalno poskrbimo za svoje zdravje možganov in se s tem izognemo številnim težavam - med drugim tudi demenci.

"Z različnimi dejavniki lahko zmanjšamo populacijsko tveganje za pojav demence za skoraj 50 odstotkov, natančneje za 45 %. V praksi to pomeni, da če bi naslovili vse dejavnike tveganja, sistemsko in individualno, bi lahko v populaciji preprečili skoraj polovico novih primerov demence," pojasnjuje Lana.

Ustrezen življenjski slog je ključ do zdravih možganov, strokovnjakinji pa ob tem opozarjata, da je izredno pomembno, da za svoje možgane skrbimo vse življenje, ne samo takrat, ko se pojavijo težave.

"Danes je pričakovana starost, ki jo bomo dočakali, visoka, in s to starostjo prihajajo na plano izzivi, ki jih ne bomo mogli uspešno razreševati, če bomo čakali na tretje življenjsko obdobje, da se začnemo z njimi spopadati," pravita.

V pogovoru sta Maja in Lana razkrili tudi, kakšno vlogo pri zdravju možganov igrajo spanec, prehrana in gibanje, kako na naše možgane vplivajo snovi, kot so kofein, alkohol in sladkor, kako se lahko obvarujemo pred negativnimi učinki tehnoloških naprav, katere dejavnosti so za zdravje možganov še posebej koristne in še veliko več.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Tereza Poljanič, certificirana plant-based kuharica, avtorica treh kuharskih knjig, voditeljica oddaje Zdravo, Tereza!, ustanoviteljica izdelkov Tereza’s Choice in učiteljica joge.

Tereza zase pravi, da je nekakšen 'kulinarični mornar': "Dobila sem en tak nadimek, ki poveže vse moje poklice in hobije, ki jim vedno sledim. Lahko bi tudi rekla, da sem večna raziskovalka, in da svojega življenja nikoli nisem zares videla kot nek karierni dosežek, temveč notranji dosežek."

Danes je kulinarika velik del njenega življenja, Tereza pa se je s tem spoznala ob bolezni mame in bivšega partnerja. V pogovoru nam je razkrila, da je njena prehrana na začetku bila precej stroga.

"Moja prehrana je včasih bila predvsem presna in glede svoje prehrane sem bila zelo 'rigidna'. V prehrani sem videla odgovor za vse težave," priznava Tereza in ob tem dodaja, da je šele kasneje ugotovila, da je prehrana le del našega zdravja.

Tereza se je tako včasih držala strogega prehranskega režima, ki ji je prinesel tudi kar nekaj zdravstvenih težav: od izgube teže, do izostanka menstruacije. Zaradi tega je bila ponovno primorana sprejeti nekaj sprememb v življenjskem slogu. Tako je začela iskati ravnotežje in prisluhniti svojemu telesu.

V pogovoru nam je razkrila, kako so izgledali njeni kulinarični začetki, kako je izgledala njena prehrana včasih in kako izgleda danes, kako se je soočala z zunanjimi in notranjimi kritikami, ko je spreminjala svojo prehrano, česa se je iz izkušnje naučila ter še veliko več.

Na katerih območjih po svetu živijo ljudje najdlje? Kaj je skupnega tem ljudem in kaj to pomeni za nas? Imamo t.i. "modre cone" tudi v Sloveniji?

Tukaj je že nova epizoda Aktivni podkasta, v kateri je z nami Leon Bedrač, doktor kemijskih znanosti, nutricionist z diplomo iz Stanford Medicine in specialist za športno prehrano.

Z Leonom smo pripravili epizodo, ki je razdeljena v tri dele, v vsakem pa se bomo pogovarjali o načinih in strategijah, s katerimi si lahko omogočimo daljše in bolj kakovostno življenje. V tretjem delu se pogovarjamo o modrih conah in življenjskih navadah, ki nas lahko pripeljejo do daljšega življenja.

Leon nam je v pogovoru zaupal, katere navade prebivalcev modrih con resnično krepijo zdravje, katerim se je morda bolje izogibati, razkril pa je tudi, ali imamo modre cone v Sloveniji ter kaj lahko sami naredimo, da si zagotovimo dolgo in kakovostno življenje.

Zakaj je gibanje tako zelo pomembno? Kakšne oblike fizične aktivnosti so najboljše za dolgo življenje? Kakšno vlogo igrajo spanec, stres in odnosi? Kaj pravzaprav pomeni kakovosten spanec?

Tukaj je nova epizoda Aktivni podkasta, ki bo nekoliko drugačna od ostalih: razdeljena bo v tri dele, v vsakem pa se bomo pogovarjali o načinih in strategijah, s katerimi si lahko omogočimo daljše in bolj kakovostno življenje. V drugem delu se osredotočamo predvsem na pomen gibanja, stresa, spanca in odnosov.

Z nami je Leon Bedrač, doktor kemijskih znanosti, nutricionist z diplomo iz Stanford Medicine in specialist za športno prehrano. Leon je zaposlen v podjetju, ki razvija intervencije za izboljšanje kakovosti življenja, kjer vodi področje prehranske znanosti, prehranskih dopolnil in vadbe, v okviru svoje Prehranske akademije pa sodeluje z vrhunskimi in rekreativnimi športniki ter vsemi, ki si želijo s pomočjo prehranske podpore izboljšati kvaliteto (in kvantiteto) svojega življenja.