Aktivni podkast

Tokrat je z nami Vida Igličar, grafična oblikovalka, ilustratorka ter avtorica knjig Vse je v redu, 100 dni za boljšo mene in Naj ti povem svojo zgodbo. Prek svojih izkušenj želi Vida pomagati drugim, ki se borijo z izzivi in stiskami, da poiščejo svojo luč na koncu tunela in stopijo na pot do boljšega življenja.

Vida je doživela že veliko življenjskih preizkušenj; zelo mlada se je soočala z medvrstniškim nasiljem, z izgubo, tesnobo in izgorelostjo. Ravno za izgorelost Vida pravi, da je to ena tistih izkušenj, ki jo je v življenju zelo zaznamovala.

"Že od nekdaj sem imela občutek, da moram svojo vrednost dokazovati, potem pa se mi zdi, da se je v mojem življenju 'poklopilo' še nekaj drugih izkušenj, ki so mi utirale pot do izgorelosti; zgodili sta se dve nenadni izgubi bližnjih in meni je po drugi izgubi delo zelo pomagalo. Z delom sem se zamotila, hkrati pa me je ustvarjanje usmerilo v bolj pozitivno smer, imela sem občutek, da delam nekaj dobrega. Še danes se mi zdi, da je dobro, da uživam v ustvarjanju, ampak na neki točki sem izgubila mejo. Delo je postalo utopično polnjenje neke praznine."

Vida se ob tem spominja, da se dolgo ni zavedala, kako resno je njeno stanje.

"To, da je nekaj narobe, sem se začela zavedati komaj kak teden pred bolniško. Zdaj, ko gledam za nazaj, se mi zdi, da so simptomi bili že prej in da jih je bilo kar nekaj, ampak sem vse tako 'kratkoročno' zdravila s ciljem, da lahko čimprej ponovno delam."

Prva, ki je na izgorelost namigovala, je bila njena psihoterapevtka, a se Vida ob tem spominja, da njenih besed ni jemala pretirano resno. Nekaj dni kasneje pa je doživela intenziven panični napad, ki je tudi privedel do velikega padca energije. Po omenjenem dogodku je prišlo do diagnoze iz strani osebne zdravnice in pričetka bolniškega staleža.

"Bilo mi je težko. Nekako še nisem bila sprijaznjena s tem, da gre resnično za izgorelost. Bila sem stara 26 let, zdelo se mi je, da sem premlada, da bi se mi kaj takega lahko zgodilo. Bilo me je tudi strah; kaj pomeni ta bolniška? Kaj naj zdaj počnem? Kako naj se tega lotim? Kaj si bodo mislili drugi?"

Ne glede na vse dvome in pomisleke, se je Vida se usmerila proti spremembi. Odkrivala je, zakaj je nagnjena k pretiranemu delu, kako bi se lahko prej ustavila in kako se lahko bolje poveže s svojim telesom. V tem času je prišla do številnih pomembnih spoznanj in se iztrgala iz krempljev izgorelosti.

V pogovoru nam Vida pove, kako je potekalo njeno okrevanje, kakšno vlogo je pri tem igralo gibanje, kako za svoje duševno zdravje skrbi danes ter še veliko več.

V novi epizodi Aktivni podkasta je z nami Drago Švajger, psihoterapevt, predavatelj, vodja centra Uglašeni odnosi, magister zakonske in družinske terapije ter kandidat za doktorski naziv. Drago ponuja individualne, partnerske in družinske terapije ter delavnice za podjetja in izobraževalne ustanove, s čimer ljudem pomaga pri soočanju z življenjskimi stiskami in izzivi.

V pogovoru Drago pove, da v mlajših letih sicer ni vedel, da si želi biti psihoterapevt, je pa vedno rad pomagal ljudem.

"Ko razmišljam za nazaj, vidim, da so mi ljudje vedno v življenju zaupali. Bil sem oseba, do katere so ljudje radi pristopili. Rad sem jih poslušal in slišal, ljudje so mi povedali, da se ob meni počutijo varno in sprejeto.

Potem se je nekako ta želja po tem, da bi pomagal drugim, krepila. Vedno bolj so me zanimala področja, kot so odnosi, obvladovanje stresa, čustva... O tem sem prebral veliko literature, to pa me je potem spodbudilo, da sem se odločil za študij psihoterapije."

Katere pa so tiste lastnosti, ki terapevta delajo dobrega?

"Jaz bi izpostavil tri. Prva je ta, da zna slišati druge. Veliko ljudi zna poslušati, a le redki znajo slišati. Druga lastnost je srčnost, s katero terapevt ustvari varen prostor, kjer se klient počuti slišanega in sprejetega. Tretja lastnost pa je, da ima terapevt odprt um in ostaja odprt za nova znanja, ideje in pristope."

In čeprav je psihoterapija leta nazaj bila še tabu tema, se danes vse več ljudi odloča zanjo.

"Zdi se mi, da imamo v Sloveniji vedno boljši odnos do psihoterapije. Včasih je veljalo, da je to rezervirano samo za duševno bolne ljudi ali za posameznike, ki imajo neke motnje ali hude težave. Zadnje leta pa se mi zdi, da smo vedno bolj odprti in tudi v osebnem življenju opažam, da mi vse več ljudi pove, da obiskujejo psihoterapijo."

V pogovoru nam Drago pove tudi, kakšne so prednosti psihoterapije, kako vemo, da je čas, da jo obiščemo, kdaj je smiselno prenehati z obiskovanjem, kako sta povezana duševno in fizično zdravje ter še veliko več.

Danes je z nami Lana Trampuš, nutricionistka, diplomirana inženirka živilstva in prehrane, ki stoji za Instagram profilom @spekterzdravja.

Lana se ukvarja predvsem s prehrano žensk v različnih življenjskih obdobjih, pri prehranskem svetovanju daje velik pomen zdravemu odnosu do hrane ter podpori športne zmogljivosti z ustrezno prehrano.

Že v začetku epizode je Lana pojasnila, da se prehrana žensk v splošnem ne razlikuje pretirano od prehrane moških. "Sama po sebi naj se prehrana žensk ne bi razlikovala od prehrane moških. Sicer imamo povečane potrebe po določenih hranilih (npr. železo), a v splošnem se za oba spola priporoča pestra, uravnotežena prehrana," pove.

Vseeno pa v praksi opaža, da imajo ženske velikokrat manj zdrav odnos do hrane ter so bolj obremenjene s samopodobo. "Prehrana žensk temelji na napačnih prepričanjih, ki so nastala predvsem v devetdesetih letih in v pričetku novega tisočletja.

Takrat so ženske verjele, da morajo zaužiti čim manj hrane, da mora hrana imeti čim manj kalorij, da ne smejo jesti do sitega. Posledice te dietne kulture so še vedno zelo prisotne," ob tem opozarja.

V epizodi je spregovorila tudi o hormonskem neravnovesju, o prehrani aktivnih žensk, pomenu vadbe, prilagajanju prehrane menstrualnemu ciklu, dvigu ravni glukoze v krvi ter še veliko več. 

Danes je z nami Urša Milavec, holistični coach in avtorica novo izdane knjige Več sebe. Skozi različne programe Urša ljudem pomaga pri obvladovanju stresa, ponovnem vzpostavljanju porušenega notranjega ravnovesja, premostitvi težjih in zahtevnejših življenjskih prelomnic in drugih ovirah na poti do notranjega miru ter zadovoljstva. 

Urša je formalno izobrazbo zaključila na fakulteti za šport, zato se je na začetku svoje poti ukvarjala pretežno z nego fizičnega aspekta telesa, nato pa je spoznala, da smo veliko več, kot samo to.

"15 let nazaj sem odprla center za nego telesa in vadbe. Takrat sem zelo hitro ugotovila, da me bolj, kot pomagati ljudem samo iz vidika telesa zanima tudi, kaj se dogaja v našem notranjem svetu. Opazila sem, da je veliko strank, ki je prihajalo k meni, nezadovoljnih. Stranke so želele s ‘fit’ telesi ali pa zelo urejeno kožo mogoče nekako 'kompenzirati' nezadovoljstvo v sebi."

Kljub temu, da ima Urša bogato znanje na področju fizičnega zdravja, je začela iskati nova znanja na področju coachinga, nevrolingvističnega programiranja, hipnoze, kasneje tudi energijskega zdravljenja. Pred 7 leti je ustanovila Master Change Training, ki se ukvarja z ravnovesjem uma, telesa in duha.

Vse več ljudi išče načine za iskanje ravnovesja. Uršo smo vprašali, zakaj je po njenem mnenju vse več povpraševanja: smo dejansko vedno bolj izven ravnovesja, ali se tega samo zavedamo bolj, kakor včasih?

"Absolutno mislim, da smo vedno bolj izven ravnovesja. Predvsem mislim, da je tukaj največja težava to, da izgubljamo stik sami s sabo. Kako ta stik dobiti nazaj? Tako, da bolj čutimo svoje telo in smo pozorni na neke signale, da se nekaj nekje ruši. Živimo pa tudi v zelo kompleksnih časih; izpostavljeni smo številnim impulzom zunanjega sveta, ki trgajo pozornost od naše notranjosti. Pomembno je, da si postavimo mejo in ne dovolimo, da bi nas vse informacije, ki smo jim izpostavljeni, posrkale," je poudarila.

V pogovoru nam je Urša povedala tudi, kako lahko opazimo, da smo izven ravnovesja, kako se lahko zaščitimo pred vplivi zunanjih informacij, kako se bolj učinkovito soočati s stresom, s kakšnimi rutinami si sama pomaga na poti do notranjega miru, kakšno je njeno mnenje o novoletnih zaobljubah in še veliko več.

Danes je v naši družbi Ana Marija Mihelič, ki deluje pod Instagram profilom @vitfit_byana. Tam deli recepte za zdrave obroke in dokazuje, da tudi najbolj priljubljene jedi lahko prilagodimo tako, da so bolj hranljivi. S svojimi objavami je navdušila mnoge: v 8 mesecih je organsko pridobila 25 tisoč sledilcev, pred kratkim pa je v Beogradu po oceni mednarodne žirije in glasov publike bila izglasovana za influencerko leta v kategoriji “rising star”.

V pogovoru nam je Ana Marija pojasnila, da se je njena pot do zdravega življenjskega sloga v resnici odvijala precej 'tragikomično'. "Nad zdravo prehrano se nisem ‘navdušila’, ampak me je življenje nekako prisililo, da sem se usmerila v to.

Zgodba @vitfit_byana se začne že dolga leta nazaj. Večino srednje šole in del faksa sem se borila z motnjami prehranjevanja. Nisem imela zdravega odnosa do sebe in do hrane. Kasneje sem padla v začaran krog diet. Vse to skupaj je pripeljalo do tega, da sem imela zelo velike težave s ščitnico in nadpovprečno občutljivo prebavo," se spominja.

Kasneje se je s pomočjo bioresonance, analiz, medicinske podpore in ustreznega plana postavila na noge in odpravila zdravstvene težave. "Tako @vitfit_byana obstaja približno 4 leta. Dekle, ki ve, kam in zakaj gre ter sprejema odločitve, ki so zanje dobre."

Danes v javnosti navdušuje s svojimi zdravimi in uravnoteženimi različicami priljubljenih receptov.

Ana Marija pravi, da imajo njene jedi tri ključne faktorje. "Jedi so zelo enostavne in hitre za pripravo, obenem pa so tudi okusne. Zdi, da je še vedno prisoten parodoks, da zdrava hrana ne more biti okusna in enostavna. S svojimi recepti si želim dokazati nasprotno.

Druga posebnost je ta, da so moji recepti zelo dobro uravnoteženi, zaradi česar so tudi glukozi prijazni. So tudi nadpovprečno beljakovinsko bogati.Tretji faktor pa je ta, da jedi ne vsebujejo glutena in laktoze, ker ju jaz ne smem uživati. Vendar pri vsakemu receptu dodam alternativo za tiste, ki lahko uporabljajo izdelke z glutenom in laktozo," še dodaja.

Ana Marija nam je v pogovoru razkrila, kako lahko vsak obrok prilagodimo na 'Vitfit način', s kakšnimi tehnikami lahko v času praznikov vseeno poskrbimo za svoje zdravje, na kaj naj smo pri izbiri živil pozorni in še veliko več.

V naši družbi je tokrat Manca Korelc, sicer strokovnjakinja na področju LinkedIna, ki pa je tudi velika ljubiteljica jezer. S svojim projektom "Moja jezera" je Manca obiskala že preko 1400 jezer, vse pa je tudi popisala in delila s svojimi sledilci.

V pogovoru Manca prizna, da si tudi sama ni predstavljala, da bo projekt postal tako obsežen in da bo zgolj v nekaj letih obiskala toliko slovenskih jezer.

"Konec leta 2016, po moji prvi in edini sezoni kolesarjenja, sem si po koncu sezone rekla: 'Jaz pa želim vsem tem kilometrom dodati nek smisel.' Nisem si želela samo skočiti na kolo in narediti 100 - 200 kilometrov na dan, ampak sem si želela vzpostaviti dom tem kilometrom," pojasnjuje.

Ko je razmišljala o projektu, ki bi ga lahko naredila, je dobila idejo, da bi s kolesom obiskovala jezera: "To je bila ena tistih idej v življenju, ki te kar prešinejo in veš, da moraš temu vzgibu slediti."

Sprva sicer niti sama ni vedela, koliko jih je, nato pa jo je raziskovanje slovenskih voda povsem prevzello.

"Ko sem vse skupaj pričela raziskovati in ugotovila, koliko jih je, sem si želela obiskati vse. Čisto vseh vodnih teles v Sloveniji sicer res ne bom videla, ker jih je preko 10.000, ampak sem v zadnjih letih obiskala že preko 1400," še dodaja Manca.

V pogovoru nam je Manca povedala tudi, s kakšnimi izzivi se je v času projekta soočala, česa se je naučila, kako doživlja jezera, pa tudi, katero jezero v Sloveniji bi okronala za najlepše. 

Vrača se Aktivni podkast, v prenovljenem studiu z novimi gosti. Ponovno bomo govorili z aktivnimi posamezniki in strokovnjaki ter skupaj odkrivali načine, kako lahko izboljšamo kakovost svojega življenja.

Naša prva gostja je Karin Velikonja, strokovnjakinja na področju joge obraza, ustanoviteljica podjetja Glowinface ter lastnica Glowin Studia. Karin že vrsto let raziskuje obrazne mišice in njihovo delovanje, na podlagi svojega bogatega znanja pa je zasnovala tudi svojo metodo Joge Obraza, ki je prava uspešnica tako pri nas, kakor tudi v tujini.

Epizoda v video obliki je na voljo TUKAJ >

Z obrazno vadbo se je Karin spoznala leta 2014, ko se je prvič soočila z izgorelostjo.

"Učila sem zumbo, študirala sem pravo, bila sem na vseh koncih, želela sem biti 100% v vsem. Tako sem se eno jutro zbudila in kar nisem mogla vstati," pripoveduje. Ob tem dodaja, da je kot posledica izgorelosti prišlo do hormonskega neravnovesja in policističnih jajčnikov.

Ravno njena izkušnja pa jo je pripeljala do obrazne joge. "Ugotovila sem, da ko treniraš z obrazom, ne vplivaš samo na mišice kot take in samo na 'brisanje gub', ampak dejansko zelo lepo prekrvaviš svojo notranjost, denimo možgane in žleze v glavi," pojasnjuje.

Karin se je tako podala na pot raziskovanja in odkrila, da ima obrazna joga res številne prednosti. Začela se je izobraževati po vsem svetu in nabirati znanje na področju anatomije obraza, obraznih vaj ter težav, kot so podočnjaki, zabuhlost obraza, broksizem (škrtanje ali škripanje z zobmi). Tako je prišla do zaključka, da nam lahko joga obraza pomaga tako pri preprečevanju gub, kakor tudi pri mnogih drugih težavah.

V pogovoru nam je zaupala tudi, kako na spletu prepoznati dobro vadbo obraza, kaj se zgodi, če uporabljamo botoks, kakšne rezultate lahko pričakujemo, če redno prakticiramo obrazno jogo, kaj na podlagi obraza lahko izvemo o človeku, ter še veliko več.

V zadnji epizodi prve sezone je z nami Janja Kogovšek, mag. prehrane, ki se ukvarja s prehranskim svetovanjem, deluje pa tudi pod Instagram profilom Nutrika. S svojim znanjem Janja posameznikom pomaga na poti do uravnotežene prehrane, največ pa se ukvarja z veganstvom oziroma rastlinsko prehrano.

Za začetek nam je Janja razložila, v čem je sploh je sploh razlika med veganstvom in rastlinsko prehrano. "Veganstvo ni samo način prehranjevanja, ampak je cel življenjski slog. Vegani denimo ne nosimo krzna, usnja, ne uporabljamo kozmetike, ki je testirana na živalih... Med drugim pa tudi ne uživamo živil živalskega izvora. Po drugi strani pa je rastlinska prehrana omejena samo na prehrano, zanjo pa se ljudje lahko odločijo zaradi zdravstvenih razlogov, želje po boljšemu počutju, pa tudi iz okoljskih razlogov," je pojasnila.

V pogovoru pa nam je Janja povedala tudi, za koga je rastlinska prehrana primerna, kateri so njeni pozitivni učinki, pa tudi nevarnosti, na kaj moramo paziti, katera živila bi na splošno morali večkrat vključiti v prehrano ter še veliko več.

Naša današnja gostja je Dajana Smolnik, mag. dietetike, ki stoji za Instagram profilom @jem.z.glavo. Dajana ozavešča predvsem o motnjah hranjenja in motnjah prehranjevanja ter ljudem pomaga, da vzpostavijo zdrav odnos do hrane.

Dajana ocenjuje, da imamo v Sloveniji precej slab odnos do hrane. Včasih ga razvijemo brez, da bi se tega sploh zavedali. "Nameni so vedno pozitivni, vedno si vsi želijo izboljšati svoje zdravje in kakovost življenja, nekateri pa gredo žal malo predaleč in pri tem začne trpeti tudi odnos do hrane, ki je potem vse prej kot zdrav," pojasnjuje.

V pogovoru nam je Dajana pojasnila, kako lahko prepoznamo neustrezen odnos do hrane in kako ga lahko izboljšamo, v čem se razlikujejo motnje hranjenja in motnje prehranjevanja, kdo je najbolj nagnjen k motnjam hranjenja ter še veliko več.