Operativni posegi so danes manj invazivni kot so bili nekoč, kar skrajšuje sam poseg, hospitalizacijo in rehabilitacijo

"Bi tudi pred sošolci v avli slekel gate?" To je stavek, s katerim dolgoletna šolska psihologinja, strokovna sodelavka Familylab Slovenija, predvsem pa pristna zaupnica otrok v stiski Nina Babič otrokom in mladostnikom skuša ponazoriti, kaj pravzaprav počnejo, ko denimo pošiljajo svoje gole fotografije sošolcem, ker da tako najlažje dokažejo velikost svojega spolnega organa. Na tovrstno, na videz nedolžno komuniciranje otrok brez slabih namenov, predvsem pa brez premisleka o posledicah, ki poteka »le« na spletu, smo odrasli mnogo premalo pozorni, je prepričana.

Če se namreč nevarnosti zasvojenosti z virtualnim svetom in načrtnih spletnih zlorab otrok (zadnja taka je bila spletna igra Modri kit) že precej zavedamo, pa se ran, ki jih otroci dobivajo v na videz nedolžnem komuniciranju z vrstniki, skorajda ne. Kako jim pomagati, ko gre v spletnih odnosih vse narobe?

Število obolelih za enim najpogostejših in najtežje ozdravljivih rakov pri nas bi lahko drastično zmanjšali z zelo preprostim, a pravočasnim presejalnim testom, so prepričani strokovnjaki. Bakterijo, ki je odgovorna za skoraj 90 odstotkov primerov raka na želodcu, je namreč mogoče odkriti s preprostim krvnim testom oz. s testiranjem izdihanega zraka: če bi tak test opravljali že pri najstnikih, bi rešili več sto življenj letno.

31.maja zaznamujemo svetovni dan multiple skleroze, najpogostejše nevrološke bolezni med mladimi. Sašu Golobu iz Slovenske Bistrice so bolezen diagnosticirali pred sedmimi leti. Bolezen uspešno obvladuje s športnimi dejavnostmi.

Ne le odločno in očitno preglasni zvoki iz zvočnikov ali strojev, ki poškodujejo slušne organe, tudi manj glasen tudi vsakodnevni hrup s cest, železnic in gradbišč lahko človekovemu telesu povzroča velike zdravstvene težave: od infarktov, možganskih kapi, hormonskih neravnovesij in psihičnih stisk, pa vse do težav v razvoju govora, poškodb sluha in razvoju agresivnosti pri otrocih.

Visoke temperature, krajše obleke, izpostavljanje soncu - na to pomislimo, ko se bližajo poletni meseci. In ker se kosi oblačil tanjšajo, je še posebej v tem obdobju nujna primerna zaščita kože. Največji organ našega telesa predstavlja 16 odstotkov naše teže, debel je približno 2 mm, varuje nas pred zunanjimi vplivi, a je tudi sam izpostavljen številnim tveganim dejavnikom. O preventivni negi kože in samopregledovanju kožnih znamenj bomo govorili z gostoma dr. Tanjo Planinšek Ručigaj, Dermatološka klinika UKC Ljubljana, in dr. Andrewom Estevo, Univerza v Stanfordu.

ADAM, iskalec najzgodnejših znakov za nastajajočo demenco v možganih. Demenca, ki zaradi števila bolnikov in zahtevne oskrbe postaja najdražja sodobna bolezen, se širi tudi k nam. Projekt ADAM https://projektadam.si/, ki bo do konca junija potekal na več koncih Slovenije, v njem pa bodo pri 450 starejših prebivalcih odkrivali morebitne prve bolezenske spremembe, bo prva večja študija, ki bo pomagala napovedati število obolelih v prihodnje. Gostje: Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, Nevrološka klinika UKCLJ, Štefka Zlobec Lukić, društvo Spominčica, mag Manuel Kuran, podjetje BLCKB.\t

Na človeških rokah živi več kot 4500 različnih vrst bakterij, samo zelo natančna higiena rok pa je lahko uspešna pri tem, da preprečimo prenos bolezni. Še posebej skrb vzbujajoče so okužbe, povezane z zdravstveno dejavnostjo. Zaradi neustrezne higiene rok med zdravstvenim osebjem se namreč letno po svetu okuži več milijonov bolnikov, samo v Evropi jih zaradi tega umre več deset tisoč. Kako lahko čiste roke rešujejo življenja in kakšen je najučinkovitejši model higiene rok?

Pri najtežjih oblikah krvnih bolezni je presaditev krvotvornih matičnih celic pogosto edina pot do ozdravitve. Če je le mogoče, darovalce najprej iščejo v družini, a ne glede na število živih sorodnikov morajo donatorje pogosto iskati med popolnimi tujci. Ti se z oddanim vzorcem krvi - ali v zadnjem času zgolj sline - vpišejo v državne registre, ki so lahko tudi del svetovnega.

Slovenski register letos praznuje 25. obletnico obstoja: za vpis v srednje velike registre bi se dosedanjim že vpisanim 17.000 potencialnim darovalcem moralo pridružiti vsaj še 3000 novih, kar bi pomenilo tudi več darovalcev znotraj domovine. Najprimernejši so mlajši, stari med 18 in 40 let, zato te še posebej nagovarja akcija Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo ter Zavoda RS za transfuzijsko medicino “Daj se na seznam“.

Oznako hiperaktivnosti dandanes dobiva vse več nemirnih otrok, ki se težko vklopijo v vrtčevska in šolska okolja ter nasploh s svojo aktivnostjo, pogosto pa tudi slabo koncentracijo, odstopajo od povprečja in od pričakovanj odraslih.