Zdajšnji epidemiji gripe bo zelo kmalu sledilo povečano število bolnikov s pljučnico. Ta je nemalokrat usodna za starejše in kronične bolnike, a je vse prej kot nedolžna tudi za mlade, in sicer zdrave ljudi. Zapleti lahko človeka popolnoma onesposobijo in okrevanje zavlečejo tudi na nekaj mesecev, zato je kljub morebitnim neodložljivim obveznostim počitek res pomemben.

V začetku januarja je bilo v Sloveniji na čakalnem seznamu za presaditev organov 187 ljudi, skoraj 60 odstotkov jih je potrebovalo novo ledvico, četrtina jih je čakala na novo srce. Čeprav se število darovalcev v naši državi povečuje – Slovenija se namreč po številu darovalcev na prebivalca uvršča na visoko, tretje mesto -, pa je število vpisanih v register darovalcev še vedno relativno majhno. Kakšne motive, strahove in zadržke tehtamo, ko se odločamo za darovanje, in zakaj se je, ko gre za darovanje organov, veliko težje odločiti v imenu drugega?

Odločitev za darovanje organov po lastni smrti ali smrti bližnjega, kadar o tem odločajo svojci, marsikomu vsaj nekoliko olajša misel na smrt. Darovani organi še leta lahko živijo naprej in dobesedno rešujejo življenja: Miha Gašperin, ki je z bolnim srcem komaj zmogel narediti nekaj korakov, je z novim srcem kolesaril na Vršič in odtekel del ljubljanskega maratona, Anji Garbajs in Alenki Brecelj nova organa omogočata polno življenje.

S prihodnjim tednom bodo pri nas tudi uradno uvedene e-napotnice za naročanje v zdravstvu. Bodo napotnice na papirju s tem povsem ukinjene, kakšne prednosti tako naročanje prinaša bolnikom, kakšne težave z njim imajo zdravstveni izvajalci, kje se še zatika in ali ta sistem res povsem onemogoča preskakovanje čakalnih vrst, je pojasnil Simon Indihar, skrbnik pogodbe za centralne sisteme e-naročanja pri NIJZ, ki vodi projekt uvedbe tovrstnega naročanja.

Zimske razmere vabijo na smučišča. Toda kljub smučarskemu znanju, opozarjanju o pravilih in dobri tehniki ter priljubljenosti tega športa so poškodbe na smučiščih stalnica vsake smučarske sezone. Reševalci zaznajo več kot tisoč nesreč med smučarji, na žalost je vsako leto nekaj tudi smrtnih. Katere so najpogostejše poškodbe na smučišču, kako jih izzovemo in kako hitro napreduje medicina pri zdravljenju teh?

Na predpakiranih živilih so že doslej morale biti navedene njihove sestavine, od tega tedna pa bo ta seznam še natančnejši.

Kako se znajti med obilico teh informacij, da bomo z njihovo pomočjo izbirali bolj zdrava ali vsaj manj škodljiva živila, je v Ambulanti 202 pojasnila dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistko Nutris.

Čeprav azbest dokazano povzroča številne bolezni in je rakotvoren, njegova uporaba pa zakonsko prepovedana že 20 let, število tistih, ki zaradi njega umirajo, še zmeraj narašča. Med obolelimi so tudi mladi ljudje, večinoma otroci takratnih delavcev z azbestom, in tisti, ki so z azbestom delali morda le enkrat v življenju.

Nedavno odkrita velika količina razpadajočih azbestnih plošč v Kopru nas zato znova opozarja, kako neodgovorni smo pri ravnanju z njim, in opominja, da je nevarni azbest še vedno prisoten tudi v šolah in vrtcih.

Irena Blazinšek je 30-letna diplomirana logističarka, lastnica rjavega pasu v karateju in neumorna pisateljica. Sama sebi pravi “Gluhi knjigožer”. Pri treh letih so starši ugotovili, da se je nehala odzivati na slušne dražljaje, brez pravega vzroka je postala gluha. Kako je živeti s slušnimi aparati, kakšen zvok ti lahko pričarajo in zakaj so gluhi v naši družbi še vedno neprivilegirani?

Zakaj so najstniki tako uporniški, zakaj med njimi in njihovimi starši pogosto izbruhne jeza, zakaj raje in pogosteje zapadajo v tvegana vedenja in odvisnost? Vse več odgovorov na to lahko postreže napredujoča nevroznanost, ki se sklicuje na nesorazmeren in neenakomeren razvoj možganov v obdobju najstništva. To ni naključje, saj ima tak razvoj določene prednosti. Prav tvegana vedenja namreč najstnikom omogočajo odkrivanje sveta, širjenje socialnega omrežja, premikanje mej in spoznavanje samih sebe.

Slepota, amputacija nog, dializa in možganska kap - so pogosti zapleti ob slabo zdravljeni sladkorni bolezni, a se pojavijo se še po mnogih letih, zato so bolniki pogosto slabo motivirani za spremembo življenjskega sloga in pravočasno vestno zdravljenje te bolezni. Res pravilno zdravljenih je zato manj kot 15% Evropejcev. A na Koroškem so s posebnim projektom uporabe telemedicine, kot kaže, našli način, ki dobro motivira tudi starejše bolnike in prinaša zelo dobre rezultate. Projekt je predstavila diabetologinja Metka Epšek Lenart iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.