Babi bere pravljice

Pred davnimi časi, kot so mi povedali stari ljudje, je živela strašna pošast, ki je prišla s severa in opustošila cele predele dežele, požirala tako ljudi kot živali; in ta pošast je bila tako uničujoča, da so se bali, da na zemlji ne bi ostalo nobeno živo bitje več, če se ne bo kdo ojunačil in jo uničil.

Kdo je strašnega zmaja uspel uničiti, nam pojasni ljudska pravljica, za katero pa ne vem, od kod izhaja. Prvič jo je objavil Andrej Lang v Rumeni knjigi pravljic, ki je izšla leta 1894, pred več kot stoletjem torej. Vir: Rumena pravljična knjiga vsebuje nekaj najbolj znanih pravljic, vzetih iz različnih virov. The Project Gutenberg eBook of The Yellow Fairy Book, Andrew Lang, London Lobmans, Green and Co. AND New York: 15 East 16th Street, 1894, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Dva brata sta se morala spopasti s troli. Najprej eden s tremi in nato drugi s še enim, najbolj groznim. In kot vedno, dobro zmaga nad zlom. Le nekaj se v tej ljudski pripovedi ne ujema čisto. Navadno so slabe ali dobre reči tri. Tukaj nastopajo štirje troli in samo dva junaka. Eden od njih reši tri princeske, poročita pa se lahko samo dve, ker ni treh junakov. Le kaj se je zgodilo s srednjo princesko? No, to ostaja uganka.

Še veš, kdo so troli? Trol je lahko škrat ali velikan, vsekakor je čarobno bitje, največkrat s sabimi nameni.

Vir: The Project Gutenberg eBook of The Swedish Fairy Book, Edited By Clara Stroebe, Translated By Frederick H. Martens, New York Frederick A. Stokes Company Publishers 1921, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Podobno pravljico smo poslušali pred časom in sicer je bila to slovaška pravljica Kača, muca in psiček. Tatarci žive po vsej vzhodni Aziji, nekaj skupin tudi v bližini Slovaške. Morda so si Tatarci sposodili pravljico pri Slovakih ali pa obratno, saj sta si pravljici kar precej podobni. Prisluhi torej tatarski inačici pravljice o kači, muci in psičku.

Še to: Morda se še spomniš, da je džigit mladec, junak.

Vir: Zlata ptica, Tatarske pravljice, Prevedla Nada Kraigher, Mladinska knjiga, v Ljubljani, 1969, bere Nataša Holy

Pred kratkim smo poslušali škotsko pravljico Pepekatepotl. Danes pa bom prebrala drugačno inačico. Zgodba se konča enako, vendar pripoved teče drugače. Duhovita pripovedka izhaja iz področja Galloway v Škotski krajini in spominja na tisto o špicparkeljcu.

Vir: Ilustrirana zakladnica škotskih pravljic in pripovedk, Theresa Breslin, prevedla Katarina Juvančič, Založba Morfemplus d.o.o., Jezero 2016, bere Nataša Holy

Le zakaj je jokala mala mravljica? In kdo vse je žaloval skupaj z njo? Belgijskih pravljic pri nas skoraj ne poznamo in veseli me, da lahko predstavim zgodbico o mali pošteni mravljici. Prisluhni.

Vir: Svetovne pravljice, uredila Jana Unuk, Nova revija d.o.o., Ljubljana, 2004, prevedla Jana Unuk, bere Nataša Holy

Ena od znaćilnosti ljudskih pravljic je tudi ta, da glavni junaki nimajo imen, navadno so fant, princesa, kralj, velikan … Morda zato, da se poslušalec laže poveže z glavno osebo, ki je navadno pogumna, dobra in uspešna.. Tudi v tej skandinavski pravljici nastopajo osebe brez imen, fant, brat, tretji sin, kralj, kraljična in seveda velikan. Prisluhni

Vir: The Project Gutenberg eBook of Folk-Lore and Legends: Scandinavian, W. W. Gibbings, 18 Bury St., London, W.C. 1890, posodobljeno 26.2. 2005, iz angleščine prevedla in priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Zelo podobno temo smo slišali že vsaj dvakrat. Tudi za to pravljico je značilno, da si jo pripovedujejo različni narodi. Vrag je sicer težaven in hudoben, kot vrag mora biti pa vendar ga je prebrisana najmlajša pretentala tako, da se ga je družina znebila za vedno. Prisluhni slovenski pravljici

Vir: Slovenske pravljice, zbral in uredil Alojzij Bolhar, Mladinska knjiga, Ljubljana 1965, bere Nataša Holy

V davnih, prastarih časih je živel kralj, ki je bil sicer bogat, otrok pa ni imel. Sleherni dan sta s kraljico prosila, da bi se jima rodil sin. Končno se je njuna želja izpolnila. Kraljica je že vsak hip čakala otročička, ko se je kralju sanjalo, da se mu bo zares rodil sin, toda njegov krstni boter naj bo tisti, ki ga bo tojutro prvega zagledal na cesti. Koga je zagledal in kako je ta boter vplival na življenje komaj rojenega fanta, izvemo v slovaški pravljici.

Vir: Zlata ptica, zbirka njlepših pravljic in pripovedk Slovaške pravljice, druga knjiga, zbral Pavol Dobšinsky, Mladinska knjiga, Ljubljana, bere Nataša Holy

Spet prisluhni venčku belokranjskih pripovedk o velikanih. Tri bomo slišali, o velikanu, ki nikoli ni bil sit, o zlobnežu s Kolečaja in velikanu v škornju.

In Kar nekaj zanimivih neznanih besed bomo slišali.

Grk je za Belokranjce silen človek, velikan,draga je dolina, robača pa srajca, besnjak je divjak, vale je takoj, vehavec je omahljivec, vavek je vedno

Prisluhni torej trem simpatičnim pripovedkam.

Vir: Zlata ptica Sto belokranjskih, Lojze Zupan, Mladinska knjiga, Ljubljana 1965, bere Nataša Holy

Si že kdaj slišal za kravarsko kočo? Jaz tudi ne. In šele ko sem pravljico prebirala naprej, sem ugotovila, da je to kravji hlev.

Morda še ne veš, kaj je vrsta. Ne tista za kosilo ali pred blagajno v trgovini. Vrsta je stara ruska dolžinska mera. Ena vrsta meri 500 ruskih sežnjev ali 3500 ruskih čevljev, kar znese skupaj nekaj več kot 1066 metrov. V 17. stoletju je bila vrsta dolga 700 sežnjev oziroma skoraj kilometer in pol in so jo »skrajšali« za časa cesarja Petra Velikega.

Si že kdaj slišal za kravarsko kočo? Jaz tudi ne. In šele ko sem pravljico prebirala naprej, sem ugotovila, da je to kravji hlev.

Morda še ne veš, kaj je vrsta. Ne tista za kosilo ali pred blagajno v trgovini. Vrsta je stara ruska dolžinska mera. Ena vrsta meri 500 ruskih sežnjev ali 3500 ruskih čevljev, kar znese skupaj nekaj več kot 1066 metrov. V 17. stoletju je bila vrsta dolga 700 sežnjev oziroma skoraj kilometer in pol in se je »skrajšala« za časa cesarja Petra Velikega.

Vir: Ruske ljudske pravlijce, Aleksander Nikolajevič Afanasjev, prevedla Dijana Dejak, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2007, bere Nataša Holy