Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ef 4,1-7.11-13

Psalm: Ps 18,2-3.4-5

Evangelij: Mt 9,9-13

Vrstica iz evangelija: »Jezus je zagledal moža, imenovanega Matej, ki je sedél pri mitnici, in mu je rekel: ›Hôdi za menoj!‹« (Mt 9,9)

Berilo (Ef 4,1-7.11-13)

Bratje in sestre, opominjam vas, jaz ujetnik v Gospodu: Živíte, kakor se spodobi za poklic, v katerega ste poklicani, v vsej ponižnosti in krotkosti, s potrpežljivostjo; drug drugega prenašajte v ljubezni in se trudite, da ohranite edinost duha z vezjo miru; eno telo in en Duh, kakor ste bili tudi poklicani k enemu upanju svojega poklica; en Gospod, ena vera, en krst; en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vseh. Vsakemu izmed nas pa je bila dana milost po meri Kristusovega daru. On je dal, da so eni apostoli, drugi preroki, zopet drugi evangelisti in zopet drugi pastirji ter učitelji, da se tako sveti usposobijo za delo službe in se zida Kristusovo telo, dokler vsi ne dospemo do edinosti vere in spoznanja Božjega Sina, do popolnega moža, do mere polne Kristusove starosti.

Psalm (Ps 18,2-3.4-5)

Nebesa razglašajo Božje veličastvo

in nebesni svod oznanja, da je delo njegovih rok.

En dan sporoča to drugemu dnevu

in ena noč naznanja to drugi noči.

To ni beseda in niso govori,

katerih glas bi se ne mogel slišati;

po vsej zemlji se razlega njih glas

in do konca sveta njih govorica!

Evangelij (Mt 9,9-13)

Tisti čas je šel Jezus mimo in zagledal pri mitnici sedečega moža, Mateja po imenu, in mu je rekel: »Hodi za menoj.« In vstal je ter šel za njim. Ko je bil pa Jezus v hiši pri mizi, glej, je prišlo veliko cestninarjev in grešnikov in so obedovali z njim in njegovimi učenci. Ko so to videli farizeji, so govorili njegovim učencem: »Zakaj vaš učenik jé s cestninarji in grešniki?« Ko je on to slišal, je dejal: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj se pravi: ›Usmiljenja hočem in ne daritve.‹ Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Iz 55,6-9

Psalm: Ps 145,2-3.8-9.17-18

2. berilo: Flp 1,20-24.27

Evangelij: Mt 20,1-16

Vrstica iz evangelija: »Tudi tem je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd, in kar je prav, vam bom dal.‹« (Mt 20,4)

1. berilo (Iz 55,6-9)

Iščite Gospoda, dokler se daje najti, kličite ga, dokler je blizu! Krivični naj zapusti svojo pot in hudobni svoje misli. Vrne naj se h Gospodu, da se ga bo usmilil, k našemu Bogu, ki je velik v odpuščanju. Kajti moje misli niso vaše misli in vaša pota niso moja pota, govorí Gospod. Kajti kakor je nebo visoko nad zemljo, tako visoko so moja pota nad vašimi póti in moje misli nad vašimi mislimi.

Psalm (Ps 145,2-3.8-9.17-18)

Vsak dan ti bom prepeval slavo,

hvalil bom tvoje ime na vekov veke.

Velik je Gospod in nadvse hvale vreden,

njegova veličina je nedoumljiva.

Gospod je milostljiv in usmiljen,

počasen za jezo in velik v dobroti.

Gospod je dober vsakomur,

usmiljen je z vsemi svojimi deli.

Gospod je pravičen na vseh svojih potih,

dobrotljiv v vseh svojih delih.

Gospod je blizu vsem, ki ga kličejo,

vsem, ki ga kličejo v zvestobi.

2. berilo (Flp 1,20-24.27)

Bratje in sestre, Kristus bo poveličan v mojem telesu, bodisi z življenjem bodisi s smrtjo. Kajti življenje je zame Kristus in smrt dobiček. Če pa živeti v telesu zame pomeni prinašati sad, res ne vem, kaj naj si izberem. Razpet sem namreč med dvojim: po eni strani hrepenim, da bi se rešil telesa in bil s Kristusom, kar bi bilo dosti boljše, po drugi strani pa je zaradi vas bolj potrebno, da ostajam v svojem telesu. Da le živíte tako, kakor je vredno Kristusovega evangelija! Tako bom, bodisi da pridem in vas vidim, bodisi da me ne bo pri vas, slišal o vašem vedênju, kako stojite trdnó v enem duhu in kako se enodušno bojujete za vero evangelija.

Evangelij (Mt 20,1-16)

Tisti čas je Jezus povedal svojim učencem tole priliko: »Nebeško kraljestvo je podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj najet delavce za svoj vinograd. Z delavci se je pogódil za en denarij na dan in jih je poslal v svoj vinograd. Okrog tretje ure je šel ven in videl druge na trgu postajati brez dela. Tudi tem je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd, in kar je prav, vam bom dal.‹ In so šli. Okrog šeste in okrog devete ure je spet šel ven in storil prav tako. In ko je šel ven okrog enajste ure, je našel druge, ki so tam postajali, in jim je rekel: ›Zakaj postajate tukaj ves dan brez dela?‹ ›Ker nas nihče ni najel,‹ so mu dejali. Tedaj jim je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd!‹

Pod noč pa je gospodar vinograda rekel svojemu oskrbniku: ›Pokliči delavce in jim plačaj. Začni pri zadnjih in končaj pri prvih.‹ Pristopili so torej tisti, ki so prišli okrog enajste ure, in dobili vsak po en denarij. Ko so prišli prvi, so mislili, da bodo dobili več, vendar so tudi oni dobili vsak po en denarij. In ko so to prejeli, so godrnjali nad hišnim gospodarjem, češ: ›Ti zadnji so delali eno uro in si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino.‹ Odgovóril je enemu izmed njih: ›Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj za en denarij? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Hočem pa tudi temu zadnjemu dati kakor tebi. Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?‹ Tako bodo poslednji prvi in prvi poslednji.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kor 15,35-37.42-49

Psalm: Ps 56,10-12.13-14

Evangelij: Lk 8,4-15

Vrstica iz evangelija: »Rekel jim je: ›Vam je dano spoznati skrivnosti Božjega kraljestva, drugim pa je to dano v prilikah.‹« (Lk 8,10a)

Berilo (1 Kor 15,35-37.42-49)

Bratje, poreče kdo: »Kako vstajajo mrtvi? S kakšnim telesom pridejo?« Nespametni, kar ti seješ, ne oživi, če prej ne umrje. In kar seješ: ne seješ telesa, ki bo nastalo, ampak golo zrno, na primer pšenično ali katero drugo. Tako je tudi z vstajenjem mrtvih. Seje se v minljivosti, vstaja v neminljivosti. Seje se v nečasti, vstaja v časti. Seje se v slabosti, vstaja v moči. Seje se duševno telo, vstaja duhovno telo. Če biva duševno telo, biva tudi duhovno. Tako je tudi pisano: »Prvi človek Adam je postal živo bitje,« poslednji Adam pa oživljajoč duh.

Toda ni najprej to, kar je duhovno, ampak kar je čutno, potem kar je duhovno. Prvi človek je iz prsti, zemeljski, drugi človek iz nebes. Kakršen je zemeljski, taki so tudi zemeljski; in kakršen je nebeški, taki so tudi nebeški. In kakor smo nosili podobo zemeljskega, bomo nosili tudi podobo nebeškega.

Psalm (Ps 56,10-12.13-14)

Dobro vem, da je Bog z menoj:

v Boga, čigar obljubo slavim,

v Boga zaupam, ne bom se bal.

Kaj mi more storiti človek?

Dolgujem ti, o Bog, kar sem obljubil,

opravil ti bom hvalne daritve.

Evangelij (Lk 8,4-15)

Ker se je zbirala velika množica in so iz mest prihajali k Jezusu, je povedal v priliki: »Sejavec je šel seme sejat. Ko je sejal, ga je nekaj padlo poleg pota in je bilo pohojeno in ptice neba so ga pozobale. Drugo je padlo na skalo; in ko je pognalo, je usahnilo, ker ni imelo vlage. Drugo je padlo v sredo med trnje; in trnje, ki je z njim zrastlo, ga je zadušilo. Drugo je padlo na dobro zemljo in je zrastlo ter obrodilo stoteren sad.« Ko je to govoril, je zaklical: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!«

Njegovi učenci pa so ga vprašali, kaj pomeni ta prilika. Rekel jim je: »Vam je dano razumeti skrivnost Božjega kraljestva, drugim pa v prilikah, da gledajo, pa ne vidijo, poslušajo, pa ne razumejo.

Prilika pa to pomeni: Seme je Božja beseda. Kateri so poleg pota, so tisti, ki poslušajo, nato pa pride hudič in vzame besedo iz njih src, da ne verujejo in se ne rešijo. Kateri so na skali, so tisti, ki z veseljem sprejemajo besedo, kadar jo slišijo, pa nimajo korenine: nekaj časa verujejo, ob času skušnjave pa odpadejo. Seme, ki je padlo med trnje, pa so tisti, ki slišijo, pa gredo in se v skrbeh in bogastvu in nasladnostih življenja zadušijo in ne obrodijo sadu. Ono, ki je v dobri zemlji, pa so tisti, ki besedo slišijo in ohranijo v dobrem in plemenitem srcu ter obrodijo sad v potrpljenju.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kor 15,12-20

Psalm: Ps 17,1.6-7.8.15

Evangelij: Lk 8,1-3

Vrstica iz evangelija: »Potem je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi, oznanjal in razglašal evangelij o Božjem kraljestvu.« (Lk 8,1)

Berilo (1 Kor 15,12-20)

Bratje, ako se o Kristusu oznanja, da je vstal od mrtvih, kako govore nekateri med vami, da ni vstajenja mrtvih? Če ni vstajenja mrtvih, tudi Kristus ni vstal. Če pa Kristus ni vstal, je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi vaša vera. Očitno pa je tudi, da smo lažnive Božje priče, ker smo pričali zoper Boga, da je obudil Kristusa, ki ga ni obudil, če seveda mrtvi ne vstajajo. Če mrtvi ne vstajajo, tudi Kristus ni vstal; ako pa Kristus ni vstal, je prazna vaša vera, še ste v grehih. Torej so izgubljeni tudi tisti, ki so v Kristusu zaspali. Če imamo samo v tem življenju upaje v Kristusa, smo od vseh ljudi najnesrečnejši.

Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvina njih, ki so zaspali.

Psalm (Ps 17,1.6-7.8.15)

Čuj, Gospod, pravično pravdo,

čuj moje vpitje,

poslušaj mojo molitev,

na mojih ustnicah ni zvijače!

Kličem k tebi, o Bog, da me uslišiš;

nagni se k meni in me poslušaj.

Pokaži svoje čudovito usmiljenje,

ki rešuješ tiste, ki se k tebi zatekajo.

Skrij me v senci svojih peruti

in v tvoji pravičnosti bom gledal tvoje obličje:

Se nasičeval, ko se zbudim,

s tvojo podobo.

Evangelij (Lk 8,1-3)

Jezus je hodil od mesta do mesta in od vasi do vasi in jih učil ter oznanjal Božje kraljestvo. Z njim so bili dvanajsteri in nekatere žene, ki so bile ozdravljene od hudih duhov in bolezni, Marija, s priimkom Magdalena, iz katere je odšlo sedem hudih duhov, in Joana, žena Herodovega oskrbnika Huza, in Suzana in mnogo drugih, ki so mu stregle s svojim premoženjem.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kor 15,1-11

Psalm: Ps 118,1-2.16-17.28

Evangelij: Lk 7,36-50

Vrstica iz evangelija: »Odpuščeni so njeni mnogi grehi, ker je močno ljubila.« (Lk 7,47a)

Berilo (1 Kor 15,1-11)

Spominjam vas, bratje, evangelija, ki sem vam ga oznanil. Vi ste ga tudi sprejeli in v njem vztrajate. Po njem se tudi zveličujete, ako se ga tako držite, kakor sem vam ga oznanil; drugače ste zaman vero sprejeli. Izročil sem vam predvsem to, kar sem tudi prejel, da je Kristus za naše grehe umrl, kakor je v pismih; in da se je prikazal Kefu in potem dvanajsterim; potem se je prikazal več ko petsto bratom hkrati, izmed katerih je še zdaj večina živih, nekateri pa so zaspali. Potem se je prikazal Jakobu, nato vsem apostolom. Nazadnje za vsemi pa se je kakor negodniku prikazal tudi meni.

Kajti jaz sem najmanjši izmed apostolov, ki nisem vreden, da se imenujem apostol, ker sem preganjal Božjo Cerkev. Po Božji milosti pa sem, to kar sem, in njegova milost do mene ni bila prazna, ampak sem se bolj kakor oni vsi trudil, toda ne jaz, marveč Božja milost, ki je z menoj. Naj bom jaz ali oni: tako oznanjamo in tako ste vero sprejeli.

Psalm (Ps 118,1-2.16-17.28)

Hvalite Gospoda, ker je dober,

ker vekomaj traja njegova dobrota!

Reci, Izraelova hiša:

»Vekomaj traja njegova dobrota!«

Gospodova moč me je dvignila,

Gospodova moč je silno delovala.

Ne bom umrl, ampak živel,

oznanjal bom Gospodova dela.

Ti si moj Bog, tebi se zahvaljujem:

moj Bog, s hvalospevi te poveličujem.

Hvalite Gospoda, ker je dober,

vekomaj traja njegova blagosrčnost.

Evangelij (Lk 7,36-50)

Tisti čas je nekdo izmed farizejev prosil Jezusa, da bi prišel k njemu na obed; in prišel je v farizejevo hišo in sedel k mizi. In glej, žena, ki je bila v mestu grešnica, je zvedela, da je v farizejevi hiši pri mizi, in je prinesla alabastrno posodo dišečega olja; jokajoč je stopila od zadaj k njegovim nogam in s solzami začela noge močiti; brisala jih je z lasmi svoje glave, jih poljubljala in mazilila z oljem.

Ko je pa to videl farizej, ki ga je povabil, je rekel sam pri sebi: »Ko bi bil on prerok, bi vedel, kdo in kakšna je ženska, ki se ga dotika: da je grešnica.« Jezus pa se je oglasil in mu rekel: »Simon, imam ti nekaj povedati.« On pravi: »Učenik, povej!« »Dva dolžnika je imel neki upnik; eden mu je bil dolžan petsto denarjev, drugi pa petdeset.

Ker nista mogla plačati, je obema odpustil. Kateri ga bo torej bolj ljubil?« Simon je odgovoril: »Menim, da tisti, kateremu je več odpustil.« On mu je pa rekel: »Prav si sodil.«

Obrnil se je k ženi in rekel Simonu: »Vidiš to ženo? Prišel sem v tvojo hišo: vode za noge mi nisi dal, ta pa mi je s solzami močila noge in brisala s svojimi lasmi. Poljubil me nisi, ta pa ni nehala, odkar je prišla, poljubljati mojih nog. Z oljem mi nisi mazilil glave, ta pa mi je z dišečim oljem mazilila noge. Zato ti povem: Odpuščeni so njeni mnogi grehi, ker je mnogo ljubila; komur se pa malo odpusti, malo ljubi.« Njej pa je rekel: »Odpuščeni so tvoji grehi.«

Tisti, ki so bili z njim pri mizi, so začeli sami pri sebi govoriti: »Kdo je ta, ki celo grehe odpušča?« Rekel je pa ženi: »Tvoja vera te je rešila, pojdi v miru!«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kor 12,31-13,13

Psalm: Ps 33,2-3.4-5.12.22

Evangelij: Lk 7,31-35

Vrstica iz evangelija: »S kom naj torej primerjam ljudi tega rodu? Komu so podobni?« (Lk 7,31)

Berilo (1 Kor 12,31-13,13)

Bratje, hrepenite po večjih darovih; hočem pa vam pokazati še mnogo odličnejšo pot. Ko bi človeške in angelske jezike govoril, ljubezni pa bi ne imel, sem brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel preroštvo in bi vedel vse skrivnosti ter imel vso vednost in ko bi imel vso vero, tako, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi razdal v živež vse svoje imetje in ko bi dal svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi.

Ljubezen je potrpljiva, je dobrotljiva, ljubezen ni nevoščljiva, se ne ponaša, se ne napihuje, ni prešerna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega; se ne veseli krivice, veseli se pa resnice, vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenaša.

Ljubezen nikoli ne mine: če so preroštva, bodo prenehala; če jeziki, bodo umolknili; če vednost, bo prešla. Zakaj nepopolno spoznavamo in nepopolno prerokujemo. Ko pa pride, kar je popolno, bo minilo, kar je nepopolnega. Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil, kakor otrok, sodil kakor otrok; ko sem pa postal mož, sem opustil, kar je bilo otroškega. Zdaj namreč gledamo v zrcalu, nejasno, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan. Zdaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; največja med temi pa je ljubezen.

Psalm (Ps 33,2-3.4-5.12.22)

Slavite Gospoda s citrami,

igrajte mu na harfo z desetimi strunami.

Pojte mu novo pesem,

dobro mu pojte, da bo donelo.

Gospodova beseda je prava

in vse njegovo delo je zanesljivo.

Ljubi, kar je prav in pravično,

zemlja je polna Gospodove dobrote.

Blagor narodu, čigar Bog je Gospod,

ljudstvu, ki si ga je izvolil za dedno last.

Tvoje usmiljenje, Gospod, bodi nad nami,

kakor upamo v tebe.

Evangelij (Lk 7,31-35)

Tisti čas je rekel Jezus: Komu naj primerjam ljudi tega rodu in komu so podobni? Podobni so otrokom, ki posedajo po trgih in si med seboj kličejo: »Piskali smo vam, pa niste plesali; peli smo žalostinko, pa niste jokali.« Prišel je namreč Janez Krstnik, ki ni jedel kruha in ne pil vina, pa pravite: »Hudega duha ima.« Prišel je Sin človekov, ki je in pije, pa pravite: »Glejte, požrešnež je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov.« Božji modrosti pa so dali prav vsi, ki so njeni otroci.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kor 12,12-14.27-31

Psalm: Ps 100,1-2.3.4.5

Evangelij: Lk 7,11-17

Vrstica iz evangelija: »Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila in ji je rekel: ›Ne jokaj!‹« (Lk 7,13)

Berilo (1 Kor 12,12-14.27-31)

Bratje, kakor je telo eno in ima mnogo udov, vsi telesni udje pa so, čeprav jih je mnogo, vendar eno telo: tako tudi Kristus. V enem Duhu smo bili namreč vsi krščeni v eno telo, naj bomo Judje ali Grki, sužnji ali svobodni, in vsi smo bili napojeni z enim Duhom. Saj tudi telo ni iz enega uda, temveč iz mnogih. Vi ste pa Kristusovo telo in posamezni udje. In nekatere je Bog postavil v Cerkvi, prvič apostole, drugič preroke, tretjič učitelje, potlej moči, potlej darove ozdravljenja, pomaganje, vladanje, različne jezike. So mar vsi apostoli? Ali so vsi preroki? Ali vsi učitelji? Ali imajo vsi moči? Ali vsi darove ozdravljenja? Ali vsi govorijo jezike? Ali vsi razlagajo? Hrepenite pa po večjih darovih.

Psalm (Ps 100,1-2.3.4.5)

Glasno pritrjujte Gospodu, vse dežele,

služite Gospodu z veseljem!

Stopajte pred njegovo obličje z radostjo!

Vedite, Gospod je Bog:

on nas je naredil in mi smo njegovi,

njegovo ljudstvo in ovce njegove paše.

Vstopite skoz njegova vrata s hvalnim petjem,

v njegove dvore s hvalnicami;

slavite ga, blagrujte njegovo ime.

Zakaj dober je Gospod,

vekomaj traja njegovo usmiljenje

in od roda do roda njegova zvestoba.

Evangelij (Lk 7,11-17)

Tisti čas je šel Jezus v mesto Naim; z njim so šli njegovi učenci in mnogo ljudstva. Ko se je približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova; in z njo je bilo mnogo ljudi iz mesta. Ko jo je Jezus videl, se mu je v srce zasmilila in ji je rekel: »Ne jokaj!« In pristopil je ter se dotaknil nosil – nosilci pa so obstali – in je rekel: »Mladenič, rečem ti: Vstani!« Mrtvi je sédel in začel govoriti; in dal ga je njegovi materi.

Strah je obšel vse in hvalili so Boga ter govorili: »Velik prerok je vstal med nami,« in »Bog je obiskal svoje ljudstvo.« Ta glas o njem se je razširil po vsej Judeji in po vsej okolici.

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: 4 Mz 21,4-9

Psalm: Ps 77,1-2.34-35.36-37.38

2. berilo: Flp 2,6-11

Evangelij: Jn 3,13-17

Vrstica iz evangelija: »Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.« (Jn 3,17)

1. berilo (4 Mz 21,4-9)

Tiste dni se je ljudstvo naveličalo potovanja. Govorili so zoper Boga in Mojzesa: »Zakaj sta nas izpeljala iz Egipta, da umremo v puščavi? Kajti ni kruha ne vode; in ta borna jed se nam že gabi.« Tedaj je Gospod poslal med ljudstvo strupene kače; pikale so ljudi, tako da je veliko ljudstva iz Izraela umrlo. Tedaj je ljudstvo prišlo k Mojzesu in so rekli: »Grešili smo, ker smo govorili zoper Gospoda in zoper tebe. Prosi torej Gospoda, da od nas vzame kače!« Mojzes je prosil za ljudstvo. Nato je Gospod rekel Mojzesu: »Narêdi si strupeno kačo in jo obesi na drog! Kdor koli je pičen in jo pogleda, bo živel.« Mojzes je napravil bronasto kačo in jo obesil na drog. Če je koga kača pičila in se je ozrl na bronasto kačo, je ostal živ.

Psalm (Ps 77,1-2.34-35.36-37.38)

Moje ljudstvo, poslušaj moj nauk,

nagnite svoja ušesa k besedam mojih ust!

Odprl bom svoja usta za modre izreke,

oznanil bom skrivnosti starodavne dobe.

Ko jih je pobijal, so ga iskali,

obrnili so se, zopet iskali Boga.

Spominjali so se, da je Bog njihova skala,

Bog, Najvišji, njihov rešitelj.

Toda varali so ga s svojimi usti,

lagali mu s svojim jezikom,

njih srce ni bilo odkritosrčno do njega,

niso bili zvesti v njegovi zavezi.

On pa jim je usmiljen odpuščal krivdo

in jih ni uničeval,

pogosto je zadržal svojo jezo

in vsega svojega srda ni izlil.

2. berilo (Flp 2,6-11)

Čeprav je bil Jezus Kristus v Božji podobi, se ni oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izničil, tako da je prevzel podobo hlapca in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal, tako da je postal pokoren vse do smrti, smrti na križu. Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podélil ime, ki je nad vsakim imenom, da se v Jezusovem imenu pripogne vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in da vsak jezik izpove, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta.

Evangelij (Jn 3,13-17)

Tisti čas je rekel Jezus Nikodemu: Nihče ni šel v nebesa kakor tisti, ki je prišel iz nebes, Sin človekov. Kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov, da bi vsak, kdor vanj veruje, imel večno življenje. Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče ne pogubil, kdor veruje vanj, ampak imel večno življenje. Bog namreč ni poslal Sina na svet, da bi svet obsodil, temveč, da bi svet po njem zveličal.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Kor 11,17-26

Psalm: Ps 40,7-10.17

Evangelij: Lk 7,1-10

Vrstica iz evangelija: »Gospod, ne trudi se! Nisem namreč vreden, da prideš pod mojo streho.« (Lk 7,6b)

Berilo (1 Kor 11,17-26)

Bratje, ko vam to naročam, vas ne hvalim: ne shajate se v svoje boljšanje, ampak slabšanje. In sicer prvič, kadar se v zbor shajate, slišim, da so med vami razpori, in deloma verjamem. Zakaj tudi ločine morajo biti med vami, da bodo tisti, ki so preskušeni, med vami znani. Kadar se torej shajate, se to ne pravi jesti Gospodovo večerjo. Vsak namreč použije svojo večerjo poprej, in eden gladuje, drug pa se opija. Mar nimate domov, da bi jedli in pili? Ali mar hočete zaničevati Božjo cerkev in sramotiti one, ki nimajo? Kaj bi vam rekel? Ali vas bom hvalil? V tem vas ne hvalim.

Jaz sem prejel od Gospoda, kar sem vam tudi izročil: da je Gospod Jezus tisto noč, ko je bil izdan, vzel kruh in se zahvalil ter ga razlomil in rekel: »To je moje telo, ki se daje za vas; to delajte v moj spomin.« Prav tako tudi kelih po večerji, govoreč: »Ta kelih je nova zaveza v moji krvi; to delajte, kolikorkrat boste pili, v moj spomin.« Zakaj kolikorkrat jeste ta kruh in pijete kelih, oznanjate Gospodovo smrt, dokler ne pride.

Psalm (Ps 40,7-10.17)

Klavnih in jedilnih daritev nisi hotel,

ali ušesa si mi odprl.

Žgalnih žrtev in daritev za greh nisi terjal;

tedaj sem rekel: »Glej, prihajam!«

Tedaj sem rekel: »Glej, prihajam;

v zvitku knjige je o meni pisano:

Spolnjevati tvojo voljo, moj Bog, me veseli

in tvoja postava je v mojem srcu.«

Oznanjeval sem pravičnost v velikem zboru;

glej, svojih ustnic nisem zapiral; Gospod, ti veš.

V tebi naj se radujejo vsi, ki te iščejo,

in tisti, ki želijo tvoje pomoči.

Evangelij (Lk 7,1-10)

Ko je Jezus končal vse svoje besede pred poslušajočim ljudstvom, je šel v Kafarnaum. Pri nekem stotniku pa je bil na smrt bolan služabnik, ki mu je bil zelo drag. Ko je (stotnik) slišal o Jezusu, je poslal k njemu judovske starešine s prošnjo, da bi prišel in njegovega služabnika ozdravil.

Ti so prišli k Jezusu in ga lepo prosili, govoreč: »Vreden je, da mu to storiš; ljubi namreč naš narod in shodnico nam je on sezidal.« Jezus je šel z njimi.

Ko pa že ni bil več daleč od hiše, je stotnik k njemu poslal prijatelje in mu sporočil: »Gospod, ne trudi se; zakaj nisem vreden, da greš pod mojo streho. Zato se tudi nisem imel za vrednega, da bi šel k tebi, ampak reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Zakaj tudi jaz, ki sem postavljen pod oblast in imam vojake pod seboj, pravim, temu: ›Pojdi,‹ in gre; in drugemu: ›Pridi,‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stori to,‹ in stori.«

Ko je Jezus to slišal, ga je občudoval; in obrnil se je ter množici, ki ga je spremljala, rekel: »Povem vam, še v Izraelu nisem našel tolike vere.«

In ko so se vrnili poslanci domov, so služabnika našli zdravega.

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Sir 27,30-28,7

Psalm: Ps 103,1-2.3-4.9-10.11-12

2. berilo: Rim 14,7-9

Evangelij: Mt 18,21-35

Vrstica iz evangelija: »Gospodar tega služabnika se ga je usmilil, oprostil ga je in mu dolg odpustil.« (Mt 18,27)

1. berilo (Sir 27,30-28,7)

Srd in jeza sta ostudna, grešen človek se jima bo vdajal. Kdor se maščuje, bo izkusil maščevanje Gospoda, ki si bo skrbnó zapomnil njegove grehe. Odpústi krivico svojemu bližnjemu, tako bodo tudi tebi na tvojo prošnjo odpuščeni tvoji grehi. Kako bo človek, ki kuha jezo zoper drugega človeka, pri Gospodu iskal ozdravljênja? Kako bo človek, ki do sebi enakega nima usmiljenja, za svoje grehe prosil odpuščanja? Če človek, ki je le bitje iz mesa, neprestano kuha jezo, kdo bo dosegel odpuščanje njegovih grehov? Pomisli na poslednje reči in nehaj sovražiti, na trohnobo in smrt pomisli in se drži zapovedi. Pomisli na zapovedi in se ne sŕdi na bližnjega, na zavezo Najvišjega pomisli in odpusti pogrešek.

Psalm (Ps 103,1-2.3-4.9-10.11-12)

Slávi, moja duša, Gospoda,

njegovo sveto ime naj slaví vse moje bitje.

Slávi, moja duša, Gospoda,

ne pozabi nobenega njegovega dejanja.

On odpušča vso tvojo krivdo,

ozdravlja vse tvoje bolezni.

On iz jame rešuje tvoje življenje,

krona te z dobroto in usmiljenjem.

Ne pravda se venomer,

ne očita na veke.

Z nami ne ravna po naših grehih,

ne vrača nam po naši krivdi.

Kakor se nebo boči nad zemljo,

tako njegova dobrota objema vse, ki se ga bojijo.

Kakor je vzhod oddaljen od zahóda,

odriva od nas naše pregrehe.

2. berilo (Rim 14,7-9)

Bratje in sestre, nobeden od nas ne živi zase in nobeden ne umira zase. Če namreč živimo, živimo za Gospoda; in če umiramo, umiramo za Gospoda. Naj torej živimo ali umiramo, smo Gospodovi. Kajti Kristus je umrl in ožível prav zato, da bi gospodoval mrtvim in živim.

Evangelij (Mt 18,21-35)

Tisti čas je Peter pristopil k Jezusu in mu rekel: »Gospod, kólikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.

Zato je nebeško kraljestvo podobno kralju, ki je hotel napraviti račun s svojimi služabniki. Ko je začel računati, so mu privedli nekoga, ki mu je bil dolžan deset tisoč talentov. Ker ni imel s čim povrniti, je njegov gospodar ukazal prodati njega, njegovo ženo, otroke in vse, kar je imel, ter poravnati dolg. Služabnik je tedaj padel predenj in ga prôsil: ›Potŕpi z menoj in vse ti povrnem.‹ Gospodar se je tega služabnika usmilil, opróstil ga je in mu dolg odpústil.

Ko pa je služabnik šel ven, je srečal enega svojih soslužabnikov, ki mu je bil dolžan sto denarijev. Zgrabil ga je, ga davil in rekel: ›Vrni, kar si dolžan!‹ Ta je padel predenj in ga prosil: ›Potrpi z menoj in ti povrnem.‹ Óni pa ni hotel, ampak je šel in ga vrgel v ječo, dokler mu ne bi povŕnil dolga. Ko so njegovi tovariši videli, kaj se je zgodilo, so se zelo razžalostili in šli svojemu gospodarju podrobno povedat, kaj se je zgodilo.

Tedaj ga je gospodar poklical k sebi in mu rekel: ›Hudobni služabnik! Ves dolg sem ti odpústil, ker si me prosil. Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe?‹ In njegov gospodar se je razjézil in ga izročil mučiteljem, dokler mu ne bi povŕnil vsega dolga.

Tako bo tudi moj nebeški Oče stóril z vami, če vsak iz srca ne odpustí svojemu bratu.«