Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Dan 7,9-10.13-14 ali Raz 12,7-12

Psalm: Ps 137,1-2a.2bc-3.4-5

Evangelij: Jn 1,47-51

Vrstica iz evangelija: »Ker sem ti rekel, da sem te videl pod smokvinim drevesom, veruješ? Še več kot to boš videl.« (Jn 1,50)

Berilo (Dan 7,9-10.13-14 ali Raz 12,7-12)

Opazoval sem: Tedaj so bili postavljeni prestoli in Staroletni se je usedel. Njegovo oblačilo je bilo belo kakor sneg in lasje njegove glave kakor čista volna; njegov prestol so bili ognjeni plameni in njegova kolesa goreč ogenj. Ognjena reka je tekla in se izlivala iz njega. Tisočkrat tisoči so mu stregli, desettisočkrat desettisoči so stali pred njim. Sodni dvor je sédel in knjige so se odprle.

Gledal sem v nočnih videnjih. Glej, na oblakih neba je prišel Sin človekov; dospel je do Staroletnega in privedli so ga predenj. Dana mu je bila oblast, čast in kraljestvo, in vsa ljudstva, narodi in jeziki so mu služili. Njegova oblast je večna, neminljiva oblast in njegovo kraljestvo neuničljivo.

*ali*

V nebesih je nastala vojska: Mihael in njegovi angeli so se vojskovali zoper zmaja; tudi zmaj se je vojskoval in njegovi angeli, toda niso zmogli in tudi ni bilo v nebesih več mesta zanje. In pahnjen je bil veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje hudič in satan, ki zapeljuje ves svet; pahnjen je bil na zemljo in njegovi angeli so bili pahnjeni z njim.

Slišal sem močan glas v nebesih, ki je govoril: »Zdaj se je uresničilo zveličanje, moč in kraljevanje našega Boga in oblast njegovega Kristusa, kajti pahnjen je bil tožnik naših bratov, ki jih je tožil pred našim Bogom noč in dan. Oni so ga premagali z Jagnjetovo krvjo in z besedo svojega pričevanja in niso ljubili svojega življenja do smrti. Zato se radujte, nebesa in vi, ki prebivate v njih.«

Psalm (Ps 137,1-2a.2bc-3.4-5)

Slavil te bom, Gospod, z vsem srcem,

ker si slišal besede mojih ust;

vpričo angelov ti bom prepeval,

se priklanjal v tvojem svetem templju.

Slavil bom tvoje ime

zaradi tvoje dobrote in resnice.

Ko sem te klical, si me uslišal,

pomnožil si moč v moji duši.

Slavili te bodo vsi kralji na zemlji,

ko bodo slišali besede tvojih ust,

in opevali bodo Gospodova pota,

res, velika je Gospodova slava.

Evangelij (Jn 1,47-51)

Ko Jezus vidi, da prihaja k njemu Natanael, reče o njem: »Glej, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.« Natanael ga vpraša: »Od kod me poznaš?« Jezus mu odgovori: »Preden te je Filip poklical, ko si bil pod smokvinim drevesom, sem te videl.« Natanael mu pravi: »Učenik, ti si Božji Sin, ti si Izraelov kralj.« Jezus mu odgovori: »Ker sem ti rekel, da sem te videl pod smokvinim drevesom, veruješ? Še kaj večjega kot to boš videl.« In reče mu: »Resnično, resnično, povem vam: Videli boste nebo odprto in Božje angele gor in dol hoditi nad Sinom človekovim.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Job 3,1-3.11-17.20-23

Psalm: Ps 88,2-3.4-5.6.7-8

Evangelij: Lk 9,51-56

Vrstica iz evangelija: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pade ogenj z neba in jih pokonča?« (Lk 9,54-56)

Berilo (Job 3,1-3.11-17.20-23)

Potem je Job odprl svoja usta in preklel svoj dan. Spregovoril je in rekel: »Naj zgine dan, ob katerem sem se rodil, in noč, ko se je reklo: deček je bil spočet. Zakaj nisem v materinem telesu umrl, ali izdihnil, ko sem prišel iz telesa? Zakaj so me sprejela kolena, zakaj prsi, da sem sesal?

Kajti zdaj bi pokojno ležal, spal bi in tako imel mir s kralji in svetovalci zemlje, ki si gradijo groblje; ali s knezi, ki imajo zlatá, ki svoje hiše polnijo s srebrom; ali bi ne bival, kakor zagreben splavljenec, kakor otročiči, ki niso videli svetlobe. Ondi brezbožni nehajo besneti, ondi počivajo onemogli.

Zakaj se daje luč nesrečnemu in življenje v duši zagrenjenim, ki hrepenijo po smrti, pa ne pride, jo iščejo bolj ko zaklade, vriskajo od veselja, se radujejo, ko najdejo grob, možu čigar steza je zastrta in ki ga je Bog obkrožil z ograjo?«

Psalm (Ps 88,2-3.4-5.6.7-8)

Gospod, moj Bog, podnevi te kličem,

ponoči tožim pred seboj.

Naj pride k tebi moja molitev,

nagni svoje uho k mojim klicem!

Moja duša je nasičena z zlom,

moje življenje se bliža smrti.

Štejejo me med pogrezajoče se v jamo,

postal sem kakor človek brez moči.

Med mrtvimi je moje ležišče,

sem kakor pobiti, ki ležijo v grobu,

katerih se več ne spominjaš

in so ločeni od tvoje skrbi.

Vrgel si me v globoko jamo,

v temo in brezno smrti.

Trdo leži na meni tvoj gnev,

z vsemi svojimi valovi me stiskaš.

Evangelij (Lk 9,51-56)

Ko so se dopolnjevali dnevi, da bi bil Jezus vzet v nebo, se je tudi sam namenil iti v Jeruzalem. Poslal je pred seboj glasnike; ti so šli in stopili v samarijsko vas, da bi mu pripravili prenočišče. Pa ga niso sprejeli, ker je bil namenjen v Jeruzalem. Ko sta to videla učenca Jakob in Janez, sta rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj pride ogenj z neba in jih pokonča?« Toda obrnil se je in ju posvaril. In odšli so v drugo vas.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Job 1,6-22

Psalm: Ps 17,1.2-3.6-7

Evangelij: Lk 9,46-50

Vrstica iz evangelija: »Kdor je namreč med vami vsemi najmanjši, ta je velik.« (Lk 9,48b)

Berilo (Job 1,6-22)

Zgodilo se je nekega dne, da so prišli Božji sinovi (angeli) in stopili pred Gospoda; tudi satan je prišel med njimi. Gospod je rekel satanu: »Od kod prihajaš?« Satan je odgovoril Gospodu in rekel: »Potikal sem se po zemlji in se sprehajal po njej.« In Gospod je rekel satanu: »Ali si opazil mojega služabnika Joba? Ni mu enakega na zemlji. Mož je brezgrajen in pravičen, boji se Boga in se vzdržuje hudega.« Satan je odgovoril Gospodu in rekel: »Ali se Job zastonj boji Boga?

Mar ne varuješ ti njega, njegove hiše in vsega, kar je njegovega naokrog? Delo njegovih rok blagoslavljaš in njegova posest se širi v deželi. Toda stegni le svojo roko in se dotakni vsega, kar ima! Resnično, v obraz te bo preklinjal.« Gospod je rekel satanu: »Glej, vse, kar ima, bodi v tvoji roki! Le nadenj ne stegaj svoje roke!« In satan je odšel izpred Gospodovega obličja.

Ko so pa nekega dne Jobovi sinovi in hčere v hiši svojega najstarejšega brata jedli in pili vino, je prišel k Jobu sel in rekel: »Voli so orali in oslice so se pasle poleg njih, pa so vpadli Sabejci, jih ugrabili ter hlapce pobili z ostrim mečem. Le jaz sam sem utekel, da ti sporočim.« Ko je ta še govoril, je prišel drug in rekel: Božji ogenj je padel z neba in požgal ovce in hlapce ter jih pokončal. Le jaz sam sem utekel, da ti sporočim.« Ko je ta še govoril, je prišel drug in rekel: »Kaldejci so postavili tri krdela, planili na kamele, jih ugrabili ter hlapce pobili z ostrim mečem. Le jaz sam sem utekel, dati sporočim.« Ko je ta še govoril, je prišel drug in rekel: »Tvoji sinovi in tvoje hčere so v hiši svojega najstarejšega brata jedli in pili vino. In glej, silen vihar je prihrumel iz puščave, pretresel štiri vogle hiše, da se je sesula na otroke in so umrli. Le jaz sam sem utekel, da ti sporočim.«

Tedaj je Job pretrgal svoje oblačilo, ostrigel svojo glavo, padel na tla in molil: »Nag sem prišel iz materinega naročja in nag se povrnem tja. Gospod je dal in Gospod je vzel, bodi češčeno Gospodovo ime!« Pri vsem tem Job ni grešil in ni nič nespodobnega rekel proti Bogu.

Psalm (Ps 17,1.2-3.6-7)

Čuj, Gospod, pravično pravdo,

čuj moje vpitje,

poslušaj mojo molitev,

na mojih ustnicah ni zvijače!

Od tebe naj pride sodba o meni;

tvoje oči vidijo, kar je prav.

Preišči me, preskusi me z ognjem:

ne boš našel v meni krivice.

Kličem k tebi, o Bog, da me uslišiš,

nagni se k meni in me poslušaj.

Pokaži svoje čudovito usmiljenje,

ki rešuješ tiste, ki se k tebi zatekajo.

Evangelij (Lk 9,46-50)

Tedaj so Jezusovi učenci premišljevali, kdo bi bil največji med njimi. Jezus, ki je vedel za misel njih srca, pa je vzel otroka, ga postavil poleg sebe ter jim rekel: »Kdor koli sprejme tega otroka v mojem imenu, mene sprejme; in kdor mene sprejme, sprejme tistega, ki me je poslal. Kajti kdor je najmanjši med vami vsemi, ta je velik.«

Spregovoril pa je Janez in rekel: »Učenik, videli smo nekoga, ki je v tvojem imenu izganjal hude duhove, pa smo mu branili, ker ne hodi z nami.« Jezus mu je rekel: »Ne branite; kdor namreč ni zoper vas, je za vas.

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Ezk 18,25-28

Psalm: Ps 25,4-9

2. berilo: Flp 2,1-11

Evangelij: Mt 21,28-32

Vrstica iz evangelija: »Janezu niste verjeli, cestninarji in vlačuge pa so mu verjeli.« (Mt 21,32)

1. berilo (Ezk 18,25-28)

To govorí Gospod: »Vi pravite: ›Gospodova pot ni pravilna!‹ Slišite vendar, Izraelova hiša: Moja pot da ni pravilna? Ali niso vaše poti nepravilne? Če se pravični odvrne od svoje pravičnosti, če ravna krivično in zato umre, umre zaradi krivice, ki jo je počenjal. Če pa se krivični odvrne od krivičnosti, ki jo je počenjal, in ravna po pravu in pravičnosti, si reši življenje. Ker uvidi in se odvrne od vseh pregreh, ki jih je počenjal, bo zagotovo žível, ne bo umrl.«

Psalm (Ps 25,4-9)

Svoje potí, Gospod, mi daj spoznati,

svojih stezà me naúči.

Vôdi me v svoji resnici in me úči,

saj si ti Bog moje rešitve; ves dan zaupam vate.

Spomni se, Gospod, svojega usmiljenja,

svojih dobrot, ki so od vekomaj.

Pozabi grehe moje mladosti in moje prestopke,

spomni se me, Gospod, po svoji zvestobi.

Gospod je iskren in dober,

zato poučuje grešnike o pravi póti.

Ponižne vódi v pravici,

ponižne učí svojih potov.

2. berilo (Flp 2,1-11)

Bratje in sestre, če premore kaj opominjanje v Kristusu, če kaj spodbujanje iz ljubezni, če kaj občéstvo Duha, če kaj sočustvovanje in usmiljenje, dopolníte moje veselje s tem, da ste istih misli in iste ljubezni, ene duše in enega mišljenja. Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe. Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na druge. To mislite v sebi, kar je tudi v Kristusu Jezusu.

Čeprav je bil namreč v Božji podobi, se ni oklepal svoje enakosti z Bogom, ampak je sam sebe izničil, tako da je prevzel podobo hlapca in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor človek in je sam sebe ponižal, tako da je postal pokoren vse do smrti, smrti na križu. Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podelil ime, ki je nad vsakim imenom, da se v Jezusovem imenu pripogne vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in da vsak jezik izpove, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta.

Evangelij (Mt 21,28-32)

Tisti čas je Jezus rekel velikim duhovnikom in starešinam ljudstva: »Kaj se vam zdi? Nekdo je imel dva sina. Stopil je k prvemu in rekel: ›Sin, pojdi danes delat v vinograd!‹ Ta je odgovóril: ›Nočem.‹ Toda pozneje se je premislil in šel. Stopil je k drugemu in rekel isto. Ta je odgovóril: ›Grem, gospod,‹ vendar ni šel. Kateri od teh dveh je izpolnil očetovo voljo?« Rekli so: »Prvi.« Jezus jim je dejal: »Resnično, povem vam: Cestninarji in nečistnice pojdejo pred vami v Božje kraljestvo. Janez je namreč prišel k vam po poti pravičnosti in mu niste verjeli, cestninarji in nečistnice pa so mu verjeli. Vi ste to videli in se tudi pôtlej niste skesali, da bi mu verjeli.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Prd 11,9-12,8

Psalm: Ps 90,3-4.5-6.12-13.14.17

Evangelij: Lk 9,44-45

Vrstica iz evangelija: »Dobro prisluhnite tem besedam. Sin človekov bo namreč izročen v človeške roke.« (Lk 9,44)

Berilo (Prd 11,9-12,8)

Vesêli se, mladenič, v svoji mladosti, in tvoje srce naj bo vedro v tvojih mladih dneh! Hôdi po potih svojega srca in po želji svojih oči! Védi pa, da te za vse to Bog privede pred sodbo! Odpravi nevoljo iz svojega srca, odstrani bolečino iz svojega telesa! A tudi mladost in čas črnih las sta nečimrnost.

Zato se spominjaj svojega Stvarnika v dnevih mladosti, preden pridejo hudi dnevi (starosti) in se približajo leta, o katerih porečeš: »Niso mi všeč!« preden zatemni sonce in svetloba, mesec in zvezde; in po dežju zopet pridejo oblaki; v času, ko se tresejo hišni varuhi, ko se krivijo močni možje, ko praznujejo mlinarice, ker jih je premalo, ko otemnijo, ki gledajo skozi okna, in se vrata na cesto zapirajo; ko ropotanje mlina potihuje, ko se vstaja ob ptičjem petju in umolknejo vse pesmi; ko je človeka strah višin in grozot na potu.

Mandljevec odcveti, kobilica se s težavo premika in kaprovec se razpoči; ko človek odhaja v hišo svoje večnosti in žalovalci krožijo po cesti; preden se pretrga srebrna vrvica, se razbije zlata oljenica, se raztrešči vrč pri studencu, črpalno kolo pade zlomljeno v vodnjak; in se prah povrne v zemljo, kakor je bil, duh pa se vrne k Bogu, ki ga je dal. »Nečimrnost čez nečimrnost!« pravi Pridigar, »vse je nečimrnost!«

Psalm (Ps 90,3-4.5-6.12-13.14.17)

Umrljive zavračaš v prah, o Bog,

in praviš: » Povrnite se, človeški otroci!«

V tvojih očeh je tisoč let

ko včerajšnji dan, ki je minil.

Ti jih razpršiš; so ko jutranji sen,

ko zeleneča rastlina:

zjutraj cvete in zeleni,

zvečer se pokosi in usahne.

Nauči nas šteti naše dni,

da pridemo k srčni modrosti!

Obrni se, Gospod! – Doklej?

Bodi usmiljen svojim hlapcem!

Hitro nas nasiti s svojim usmiljenjem,

da se bomo radovali vse svoje dni!

Dobrotljivost našega Boga naj bo nad nami,

in delo naših rok nam podpiraj!

Evangelij (Lk 9,44-45)

Ko so se vsi čudili vsemu temu, kar je Jezus delal, je rekel svojim učencem: »Dobro poslušajte te besede; Sin človekov bo namreč izdan ljudem v roke.« Oni pa te besede niso umeli; bila je namreč zakrita pred njimi, da je niso razumeli, toda bali so se ga vprašati o tej stvari.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Prd 3,1-11

Psalm: Ps 144,1-2.3-4

Evangelij: Lk 9,18-22

Vrstica iz evangelija: »Nato jim je rekel: ›Kaj pa vi pravite, kdo sem?‹« (Lk 9,20a)

Berilo (Prd 3,1-11)

Vse ima svoj čas in vsak opravek ima svojo uro pod nebom: Je čas rojstva in čas umiranja; čas, da se sadi in čas, da se vsajeno izruva; čas ubijanja in čas ozdravljanja, čas podiranja in čas zidanja. Je čas jokanja in čas smejanja, čas žalovanja in čas plesanja.[Je čas za metanje kamenja in čas zbiranja kamenja, čas objemanja in čas, ko se zdržiš objemanja.] Je čas pridobivanja in čas izgubljanja, čas zbiranja in čas razmetavanja. Je čas trganja in čas šivanja, čas molčanja in čas govorjenja. Je čas ljubezni in čas sovraštva, čas vojne in čas miru.

Kakšen dobiček ima, kdor dela, od tega, da se trudi? Videl sem opravilo, ki ga je Bog dal ljudem, da se z njim ubadajo. On dela vse lepo ob svojem času; tudi večnost jim je položil v srce, samo da človek ne more do kraja doumeti dela, ki ga je Bog napravil.

Psalm (Ps 144,1-2.3-4)

Hvaljen Gospod, moj varuh,

ki uri moje roke za boj in bitko;

moja obramba in moj osvoboditelj,

moj ščit in moje zavetje!

Gospod, kaj je človek, da skrbiš zanj,

sin človekov, da nanj misliš?

Človek je podoben dihu vetra,

in njegovi dnevi senci, ki preide.

Evangelij (Lk 9,18-22)

Ko je bil Jezus nekoč v molitvi na samem, so bili z njim učenci in povprašal jih je: »Kdo, pravijo množice, da sem?« Oni so odgovorili: »Janez Krstnik; drugi: Elija; drugi pa, da je vstal kateri izmed starih prerokov.« Rekel jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Spregovoril je Peter in rekel: »Božji Maziljenec.« On pa jim je strogo prepovedal to komu praviti in je povedal: »Sin človekov mora veliko trpeti in biti zavržen po starešinah, velikih duhovnikih in pismoukih in biti umorjen in tretji dan vstati.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Prd 1,2-11

Psalm: Ps 90,3-4.5-6.12-13.14.17

Evangelij: Lk 9,7-9

Vrstica iz evangelija: »Herod je rekel: ›Janeza sem jaz dal obglaviti; kdo pa je ta, o katerem slišim take reči?‹« (Lk 9,9)

Berilo (Prd 1,2-11)

»Nečimrnost čez nečimrnost, vse je nečimrnost!« Kaj koristi človeku ves njegov trud, s katerim se muči pod soncem? Rodovi odhajajo in drugi prihajajo, zemlja pa vedno ostaja. Sonce vzhaja in sonce zahaja, hiti k svojemu kraju, od koder spet vzhaja. Veter veje proti jugu in se obrača proti severu, vrti se okrog, piha in se vrača k svojemu kroženju. Vse reke tečejo v morje in morje se ne prenapolni; v kraj, kamor reke tečejo, tja vedno zopet tekó. Vse reči so utrudljive, bolj nego se more dopovedati; oko se ne nasiti z gledanjem, uho se ne napolni s poslušanjem. Kar je bilo, bo zopet; kar se je zgodilo, se bo zopet zgodilo; nič ni novega pod soncem. Ali je kaj, o čemer bi se reklo: »Glej, to je novo!« Zdavnaj je že bilo, v vekih, ki so bili pred nami. Ni spomina na prejšnje; tudi ne poznejše, ki še bodo, ne bo spomina nanje pri tistih, ki bodo pozneje živeli.

Psalm (Ps 90,3-4.5-6.12-13.14.17)

Umrljive zavračaš v prah, o Bog,

in praviš: » Povrnite se, človeški otroci!«

V tvojih očeh je tisoč let

ko včerajšnji dan, ki je minil.

Ti jih razpršiš; so ko jutranji sen,

ko zeleneča rastlina:

zjutraj cvete in zeleni,

zvečer se pokosi in usahne.

Nauči nas šteti naše dni,

da pridemo k srčni modrosti!

Obrni se, Gospod! – Doklej?

Bodi usmiljen svojim hlapcem!

Hitro nas nasiti s svojim usmiljenjem,

da se bomo radovali vse svoje dni!

Dobrotljivost našega Boga naj bo nad nami,

in delo naših rok nam podpiraj!

Evangelij (Lk 9,7-9)

Tisti čas je slišal četrtni oblastnik Herod o vsem, kar se je godilo; bil je v skrbeh, ker so nekateri govorili, da je Janez Krstnik vstal od mrtvih, nekateri, da se je prikazal Elija, nekateri zopet, da je vstal kateri izmed starih prerokov. Herod pa je rekel: »Janeza sem dal jaz obglaviti; kdo je pa ta, o katerem slišim take reči?« In želel je videti Jezusa.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Prg 30,5-9

Psalm: Ps 119,29.72.89.101.104.163

Evangelij: Lk 9,1-6

Vrstica iz evangelija: »Poslal jih je oznanjat Božje kraljestvo in ozdravljat bolnike …« (Lk 9,1-2)

Berilo (Prg 30,5-9)

Vsaka Božja beseda je prečiščena, ščit je tem, ki zaupajo vanj. Ničesar ne dodajaj njegovim besedam, da te ne pokara in zasači v laži! Za dvoje te prosim, ne odrekaj mi tega, preden umrjem: hinavstvo in lažnive besede oddalji od mene, ne dajaj mi ne uboštva ne bogastva, daj mi uživati meni primerno hrano! Da te presit ne zatajim in ne rečem: »Kdo je Gospod?« Ali da obubožan ne kradem in se ne spozabim nad Božjim imenom.

Psalm (Ps 119,29.72.89.101.104.163)

Od blodne poti me odvrni,

svojo postavo mi podári!

Rajši imam tvojo postavo,

kakor tisoče zlata in srebra.

Od vekov je tvoja beseda, Gospod,

utrjena v nebesih.

Od vsake slabe poti zadržujem svoje noge,

da bi se držal tvojih besed.

Po tvojih postavah postajam razumen,

zato sovražim vsako pot zlaganosti.

Zlaganost sovražim in mrzim,

tvojo postavo ljubim.

Evangelij (Lk 9,1-6)

Jezus je sklical dvanajstere apostole in jim dal moč in oblast nad vsemi hudimi duhovi in da bi ozdravljal bolezni. Poslal jih je oznanjat Božje kraljestvo in ozdravljat bolnike in jim je rekel: »Nič ne jemljite na pot, ne palice ne torbe ne kruha ne denarja; tudi ne imejte dveh oblek. In v katero koli hišo pridete, tam ostanite in od tam odhajajte. In kjer koli vas ne sprejmejo, pojdite iz tistega mesta in otresite prah s svojih nog v pričevanje zoper nje.« Šli so torej in hodili od vasi do vasi, oznanjali blagovest in povsod ozdravljali.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Prg 21,1-6.10-13

Psalm: Ps 119,1.27.20.34.35.44

Evangelij: Lk 8,19-21

Vrstica iz evangelija: »On pa jim je odgovoril: ›Moja mati in moji bratje so tisti, ki Božjo besedo poslušajo in uresničujejo.‹« (Lk 8,21)

Berilo (Prg 21,1-6.10-13)

Kraljevo srce je v Gospodovi roki podobno vodnim strugam, ki jih poljedelec uravnava, kamorkoli hoče. Človeku se vsaka njegova pot zdi prava, a Gospod je, ki tehta srce. Po pravičnosti in pravici ravnati je ljubše Gospodu ko daritev. Prevzetne oči in ošabno srce, svetilka brezbožnih, je greh. Misli pridnega prinesejo dobiček, vsak zaletel pa pride le v pomanjkanje. Zakladi, nabrani z lažnim jezikom, so dih, ki se razpihne, zanke smrti. Brezbožnikova duša želi zlo, njegov bližnji ne najde pri njem usmiljenja. Če se zasmehovalec kaznuje, se preprosti spametuje, in če se pouči modri, si pridobi znanje. Na hišo brezbožnega pazi Pravični, brezbožne peha v nesrečo. Kdor si maši uho pred siromakovim vpitjem, bo tudi sam vpil, pa ne bo uslišan.

Psalm (Ps 119,1.27.20.34.35.44)

Blagor njim, ki je njih pot brez madeža,

ki hodijo v Gospodovi postavi!

Poúči me o poti svojih zapovedi,

premišljeval bom tvoja čudovita dela!

Izbral sem pot resnice,

odločil sem se za tvoja pota.

Poúči me, da bom spolnjeval tvojo postavo,

in držal jo bom z vsem svojim srcem!

Vôdi me po stezi svojih ukazov,

ker se je veselim,

da bom vedno držal tvojo postavo,

na veke in vedno.

Evangelij (Lk 8,19-21)

Tisti čas so prišli k Jezusu njegova mati in bratje, pa se niso mogli sniti z njim zaradi množice. Sporočili so mu: »Tvoja mati in tvoji bratje stojé zunaj in te želijo videti.« On pa jim je odgovoril: »Moja mati in moji bratje so tisti, ki poslušajo in spolnjujejo Božjo besedo.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Prg 3,27-34

Psalm: Ps 15,2-5

Evangelij: Lk 8,16-18

Vrstica iz evangelija: »Kdor namreč ima, se mu bo dalo, in kdor nima, se mu bo vzelo tudi to, kar se mu zdi, da ima.« (Lk 8,18)

Berilo (Prg 3,27-34)

Moj sin, ne odklanjaj dobrote onemu, ki jo potrebuje, če je v tvoji moči, da jo skažeš. Ne govôri svojemu bližnjemu: »Pojdi in zopet pridi, jutri ti bom dal,« če to imaš! Ne snuj zla zoper svojega bližnjega, ko zaupno prebiva pri tebi! Ne prepiraj se z nikomer brez vzroka, ako ti ni nič žalega storil! Ne zavidaj nasilnega človeka in ne izbiraj nobenih njegovih potov; zakaj gnusoba je Gospodu brezbožnež, s pravičnimi pa je zaupen. Gospodovo prekletstvo je v brezbožneževi hiši, blagoslavlja pa bivališče pravičnih. Zasmehovalce zasmehuje, ponižnim pa daje milost.

Psalm (Ps 15,2-5)

Kdor hodi brez madeža in dela pravično,

misli prav v svojem srcu in ne obrekuje z jezikom,

kdor svojemu bližnjemu nič hudega ne stori.

Kdor ne zasramuje svojega soseda;

kdor ničvredneža ne ceni,

časti pa tiste, ki se bojijo Gospoda.

Kdor tudi sebi v škodo ne spreminja prisege,

svojega denarja ne posoja oderuško

in zoper nedolžnega ne sprejema podkupnine.

Evangelij (Lk 8,16-18)

Tisti čas je Jezus govoril množicam: »Svetilke, ki jo prižge, nihče ne pokriva s posodo. Tudi je ne postavlja pod posteljo, temveč na svetilnik, da tisti, ki prihajajo noter, svetlobo vidijo. Nič ni namreč skritega, kar bi se ne razodelo, in nič skrivnega, kar bi se ne zvedelo in prišlo na svetlo. Glejte torej, kako poslušate! Kdor ima, se mu bo namreč dalo, in kdor nima, se mu bo še to vzelo, kar misli, da ima.«