Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Mz 41,55-57;42,5-7.17-24

Psalm: Ps 33,2-3.10-11.18-19

Evangelij: Mt 10,1-7

Vrstica iz evangelija: »Poklical je k sebi svojih dvanajst učencev in jim dal oblast nad nečistimi duhovi, tako da so jih izganjali in ozdravljali vsako bolezen in vsako slabost.« (Mt 10,1)

Berilo (1 Mz 41,55-57;42,5-7.17-24)

Ko je vsa egiptovska dežela trpela lakoto, je vpilo ljudstvo k faraonu za kruh. Faraon pa je rekel vsem Egipčanom: »Pojdite k Jožefu; kar vam poreče, storite!« Ko je torej lakota nastopila po vsej zemlji, je Jožef odprl vse žitnice in prodajal žito Egipčanom. Lakota pa je bila v egiptovski deželi vedno hujša. In ves svet je hodil v Egipt k Jožefu kupovat žita; kajti lakota je bila po vsej zemlji huda.

Prišli so tudi Izraelovi sinovi kupovat žita med drugimi, ki so prihajali; kajti lakota je bila v kanaanski deželi. Jožef pa je bil oblastnik v deželi, prodajal je žito vsemu ljudstvu dežele. Tako so prišli Jožefovi bratje in so se pred njim priklonili do tal. Ko je Jožef videl svoje brate, jih je spoznal, a se je zatajil kot tujec pred njimi ter govoril z njimi trdo.

Potem jih je dal skupaj zapreti za tri dni. Tretji dan jim je Jožef rekel: »To morate storiti, če hočete ostati pri življenju – jaz se namreč bojim Boga: Če ste pošteni, naj ostane eden izmed vas bratov ujetnik v hiši, kjer ste bili zaprti. Vi pa pojdite in nesite žito za vaše gladujoče družine! Potem pripeljite svojega najmlajšega brata k meni! Tako se bodo vaše besede skazale za resnične in ne boste umrli.« Storili so tako.

Tedaj so med seboj govorili: »Resnično, pregrešili smo se nad svojim bratom. Kajti videli smo bridkost njegove duše, ko nas je prosil usmiljenja, pa nismo poslušali; zato je prišla nad nas ta stiska.« Ruben jim je govoril: »Ali vam nisem rekel: ›Ne pregrešite se nad mladeničem!‹ Pa niste poslušali. Tako se, glejte, terja njegova kri.« Niso pa vedeli, da Jožef razume, ker je z njimi govoril po tolmaču. Obrnil se je proč od njih in se razjokal.

Psalm (Ps 33,2-3.10-11.18-19)

Slavite Gospoda s citrami,

igrajte mu na harfo z deseterimi strunami.

Pojte mu novo pesem,

dobro mu pojte, da bo donelo.

Gospod podira sklepe narodov,

uničuje misli ljudstev.

Gospodov sklep ostane na veke,

njegove misli od roda do roda.

Gospodove oči so uprte na nje, ki se ga bojijo,

na nje, ki upajo v njegovo milost,

da otme njih duše smrti

in jih ob lakoti preživlja.

Evangelij (Mt 10,1-7)

Tisti čas je Jezus poklical svojih dvanajst učencev ter jim dal oblast izganjati hude duhove in ozdravljati vsaktere bolezni in vsaktere slabosti.

Imena dvanajsterih apostolov so pa ta: prvi Simon, ki se imenuje Peter, in njegov brat Andrej; Jakob, Zebedejev sin, in njegov brat Janez; Filip in Bartolomej; Tomaž in cestninar Matej; Jakob, Alfejev sin, in Tadej; Simon Gorečnik in Juda Iškarijot, ki ga je tudi izdal.

Teh dvanajst je Jezus poslal in jim naročil: »Na pot k nevernikom ne hodite in v samarijska mesta ne stopajte, marveč pojdite k izgubljenim ovcam Izraelove hiše. Grede oznanjajte: ›Približalo se je nebeško kraljestvo.‹«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Mz 32,23-32

Psalm: Ps 17,1.2-3.6-7.8.15

Evangelij: Mt 9,32-38

Vrstica iz evangelija: »Ko je zagledal množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene« (Mt 9,36)

Berilo (1 Mz 32,23-32)

Tiste dni je Jakob zgodaj vstal, vzel svoji dve ženi, dve dekli in enajst sinov ter prebredel reko Jabok. Vzel jih je in jih spravil čez reko; spravil je čez tudi vse, kar je imel. In Jakob je zaostal sam. Tedaj se je z njim bojeval mož, dokler ni zasvitala jutranja zarja. Ko je videl, da ga ne more premagati, ga je udaril na kolkov sklep, tako da se je Jakobu ta sklep izvinil, ko se je bojeval z njim.

Nato je rekel: »Spusti me; kajti jutranja zarja že vzhaja!« Pa je Jakob odgovoril: »Ne spustim te, ako me ne blagosloviš.« Potem ga je mož vprašal: »Kako se imenuješ?« In je odgovoril: »Jakob.« Nato je rekel: »Ne imenuj se več Jakob, ampak Izrael; kajti bojeval si se z Bogom in z ljudmi in si zmagal.« Tedaj je Jakob rekel: »Povej, prosim, svoje ime!« Odgovoril je: »Čemu vprašaš po mojem imenu?« Potem ga je tam blagoslovil. Jakob pa je imenoval ta kraj Fanuel: »Saj sem videl Boga od obličja do obličja in je bilo vendar oteto moje življenje.« Sonce je vzhajalo, ko je šel preko Fanuela dalje, a šepal je zaradi svojega kolka.

Psalm (Ps 17,1.2-3.6-7.8.15)

Čuj, Gospod, pravično pravdo,

čuj moje vpitje,

poslušaj mojo molitev,

na mojih ustnicah ni zvijače!

Od tebe naj pride sodba o meni;

tvoje oči vidijo, kar je prav.

Preišči me, preskusi me z ognjem:

ne boš našel v meni krivice.

Kličem k tebi, o Bog, da me uslišiš;

nagni se k meni in me poslušaj.

Pokaži svoje čudovito usmiljenje,

ki rešuješ tiste, ki se k tebi zatekajo.

Skrij me v senci svojih peruti

in v tvoji pravičnosti bom gledal tvoje obličje;

se nasičeval, ko se zbudim,

s tvojo podobo.

Evangelij (Mt 9,32-38)

Tisti čas so k Jezusu privedli nemega človeka, ki je bil obseden. Ko je bil hudi duh izgnan, je mutec spregovoril. Množice so se začudile: »Nikoli se ni videlo kaj takega v Izraelu.« Farizeji pa so govorili: »S poglavarjem hudih duhov izganja hude duhove.«

Jezus je hodil po vseh mestih in vaseh: učil je v njih shodnicah, oznanjal blagovest kraljestva in ozdravljal vse bolezni in vse slabosti.

Ko pa je videl množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene kakor ovce, ki nimajo pastirja. Tedaj je rekel svojim učencem: »Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Mz 28,10-22

Psalm: Ps 91,1-2.3-4.14-15

Evangelij: Mt 9,18-26

Vrstica iz evangelija: »Pri sebi je namreč rekla: 'Če se le dotaknem njegove obleke, bom rešena.'« (Mt 9,21)

Berilo (1 Mz 28,10-22)

Tiste dni je Jakob odšel iz Bersabe in potoval v Haran. Dospel je na neki kraj in je tam prenočil, ker je sonce zašlo. Vzel je enega izmed kamnov tega kraja, si ga dejal za podglavje, legel in tam zaspal. Tedaj se mu je sanjalo: Glej, lestvica je bila postavljena na zemljo in njen vrh je segal do neba in Božji angeli so hodili po njej gor in dol. In glej, Gospod je stal na njej in rekel: »Jaz sem Gospod, Bog tvojega očeta Abrahama in Bog Izakov; deželo, v kateri spiš, dam tebi in tvojemu zarodu. Tvoj zarod bo kakor prah zemlje; razširil se boš proti zahodu in vzhodu, severu in jugu; in blagoslovljeni bodo v tebi in v tvojem zarodu vsi rodovi na zemlji. Glej, jaz bom s teboj in te bom varoval, kamor koli pojdeš, in te pripeljem nazaj v to deželo; kajti ne bom te zapustil, dokler ne storim, kar sem obljubil.«

Jakob se je zbudil iz spanja in rekel: »Resnično, Gospod je na tem kraju in jaz nisem vedel.« Poln strahu je dejal: »Kako častitljiv je ta kraj! To ni nič drugega ko Božja hiša in to so nebeška vrata!« Ko je Jakob zjutraj zgodaj vstal, je vzel kamen, ki si ga je bil dejal za vzglavje, ga postavil za spomenik in izlil nanj olja. Imenoval je ta kraj Betel, prej pa se je mesto imenovalo Luza.

In Jakob je naredil obljubo: »Ako bo Bog z menoj in me obvaruje na tej poti, po kateri hodim, in mi da kruha, da bom jedel in obleke, da se bom oblačil, in se srečno vrnem v očetovo hišo, bo Gospod – moj Bog, in ta kamen, ki sem ga postavil za spomenik, bo Božja hiša.«

Psalm (Ps 91,1-2.3-4.14-15)

Ti, ki živiš v zavetju Najvišjega,

ki bivaš v senci Vsemogočnega,

reci Gospodu: »Moje zavetje si in moja moč,

moj Bog, ki vanj zaupam.«

On te osvobodi iz zanke ptičarjev,

reši pogubne kuge.

Pokrije te s svojimi perutmi

in zatečeš se pod njegova krila.

Ker mi je vdan, ga osvobodim,

varoval ga bom, ker moje ime spoznava.

Kadar me bo klical, ga uslišim;

z njim bom v trpljenju, rešim ga in počastim.

Evangelij (Mt 9,18-26)

Ko je Jezus govoril, glej, pristopi neki načelnik, pade predenj in pravi: »Moja hči je pravkar umrla. Toda pridi, položi roko nanjo in bo živela.« Jezus vstane ter gre z njim in učenci ga spremljajo.

In glej, žena, ki je na krvotoku trpela dvanajst let, je pristopila od zadaj in se dotaknila roba njegove obleke. Mislila si je namreč: »Ako se dotaknem le njegove obleke, bom ozdravela.« Jezus se obrne, jo pogleda in reče: »Zaupaj, hči, tvoja vera te je ozdravila.« In žena je bila zdrava od tiste ure.

Ko je tedaj Jezus prišel v načelnikovo hišo in videl piskače in razburjeno množico, je rekel: »Umaknite se, deklica namreč ni umrla, ampak spi.« Pa so se mu posmehovali. Ko pa je bila množica odpravljena, je vstopil, deklico prijel za roko in je vstala. In glas o tem je šel po vsej tisti deželi.

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Iz 66,10-14

Psalm: Ps 66,1-7. 16.20

2. berilo: Gal 6,14-18

Evangelij: Lk 10,1-12.17-20

Vrstica iz evangelija: Dvainsedemdeseteri so se veseli vrnili in govorili: »Gospod, celo demoni so nam pokorni v tvojem imenu. (Lk 10,17)

1. berilo (Iz 66,10-14)

Veselite se s hčerjo jeruzalemsko, radujte se nad njo, vsi, ki jo ljubite, uživajte z njo veselje vsi, ki žalujete nad njo, da se nasesate in nasitite iz prsi njenih tolažb, da se nasrkate in okrepite iz naročja njene slave. Kajti tako govorí Gospod: »Glej, napeljal bom k njej mir kakor reko, slavo narodov kakor poplavljajoč hudournik, iz katerega boste pili. V naročju vas bodo nosili, na kolenih ljubkovali. Kakor mati tolaži svojega otroka, vas bom jaz tolažil, v Jeruzalemu boste potolaženi. Videli boste in vaše srce se bo veselilo, vaše kosti bodo brstele kakor trava. Gospodova roka bo očitna na njegovih služabnikih.«

Psalm (Ps 66,1-7. 16.20)

Vzklikajte Bogu vsi na zemlji,

pojte slavo njegovemu imenu,

slavite ga s hvalnico.

Recite Bogu: »Kako veličastna so tvoja dela!«

»Vsa zemlja pada pred teboj na kolena,

prepevajo ti, prepevajo tvojemu imenu.«

Pridite in poglejte Božja dejanja,

čudovite reči je stóril človeškim otrokom.

Rdeče morje je spreménil v kopno,

po suhem so šli čez reko Jordan;

veseliti se hočemo njegove mogočnosti,

s svojo silnostjo vlada na veke.

Pridite, poslušajte, vi vsi, ki se Boga bojite,

pripovedovati hočem, kaj je stóril moji duši.

Slavljen bodi Bog, ki ni zavrgel moje molitve

in mi ni odtegnil svoje dobrote.

2. berilo (Gal 6,14-18)

Bratje in sestre, meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem je bil svet križan zame, jaz pa svetu. Kajti niti obreza nič ne velja niti neobreza, ampak nova stvaritev. Nad vsemi pa, ki bodo živeli po tem pravilu, naj bosta mir in usmiljenje, kakor tudi nad Božjim Izraelom. Odslej naj mi nihče ne povzroča nevšečnosti; jaz namreč nosim Jezusova znamenja na svojem telesu. Milost našega Gospoda Jezusa Kristusa naj bo z vašim duhom, bratje! Amen.

Evangelij (Lk 10,1-12.17-20)

Tisti čas je Gospod določil še drugih dvainsedemdeset in jih poslal pred seboj po dva in dva v vsako mesto in kraj, kamor je sam nameraval. Rekel jim je: »Žetev je obilna, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev. Pojdite! Pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Ne nosíte s seboj ne denarnice ne torbe ne sandal in spotoma nikogar ne pozdravljajte! V katero koli hišo pridete, recíte najprej: ›Mir tej hiši!‹ In če bo v njej sin miru, bo na njem počival vaš mir; če pa ne, se mir povrne k vam. V tisti hiši ostanite ter jejte in pijte, kar vam dajo, kajti delavec je vreden svojega plačila. Ne hodíte iz hiše v hišo. V katero koli mesto pridete in vas sprejmejo, jejte, s čimer vam postrežejo. Ozdravljajte bolnike, ki so v njem, in jim govorite: ›Približalo se vam je Božje kraljestvo.‹ V katero koli mesto pa pridete in vas ne sprejmejo, pojdite na njegove ulice in recíte: ›Tudi prah vašega mesta, ki se je prijel naših nog, otresamo na vas, vendar védite, da se je približalo Božje kraljestvo.‹ Povem vam: Sódomi bo na tisti dan laže kakor temu mestu.«

Dvainsedemdesetéri so se veseli vrnili in govorili: »Gospod, celo hudi duhovi so nam pokorni v tvojem imenu.« In rekel jim je: »Gledal sem satana, ki je kakor blisk padel z neba. Glejte, dal sem vam oblast stopati na kače in škorpijone ter na vsakršno sovražnikovo moč. In nič vam ne bo škodovalo. Vendar se ne veselite nad tem, da so vam duhovi pokorni, ampak se veselite, ker so vaša imena zapisana v nebesih.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Mz 27,1-5.15-29

Psalm: Ps 135,1-2.3-4.5-6

Evangelij: Mt 9,14-17

Vrstica iz evangelija: »Ali morejo svatje žalovati, dokler je ženin med njimi?« (Mt 9,15).

Berilo (1 Mz 27,1-5.15-29)

Ko se je Izak postaral in so mu oči otemnele, da ni mogel videti, je poklical starejšega sina Ezava in mu rekel: »Moj sin!« Odgovoril mu je: »Tukaj sem.« Nato je dejal: »Glej, postaral sem se in ne vem dneva svoje smrti. Vzemi zdaj, prosim, svojo pripravo, tul in lok, in pojdi v pustinjo ter mi ulovi divjačino! Napravi mi slastno jed, kakor jo imam rad, in mi jo prinesi, da bom jedel in da te moja duša blagoslovi, preden umrjem!«

Rebeka pa je slišala, ko je Izak govoril sinu Ezavu. Ezav je tedaj odšel v pustinjo lovit divjačino, da bi jo prinesel. Rebeka pa je vzela najboljša oblačila starejšega sina Ezava, ki jih je imela doma pri sebi, in jih oblekla mlajšemu sinu Jakobu. Kožice kozličev pa mu je ovila okrog rok in okoli gladkega vratu. Dala je slastno jed in kruh, ki ga je pripravila, v roko sinu Jakobu.

Šel je k očetu in rekel: »Moj oče!« Odgovoril je: »Tukaj sem. Kdo si ti, moj sin?« Jakob pa je odgovoril očetu: »Jaz sem tvoj prvorojenec Ezav. Storil sem, kakor si mi ukazal. Vstani, prosim, sedi in jej od moje divjačine, da me blagoslovi tvoja duša!« Izak pa je rekel sinu: »Kako si jo tako hitro našel, moj sin?« Odgovoril je: »Ker jo je Gospod, tvoj Bog, pripeljal predme.« Izak je nato rekel Jakobu: »Stopi bliže, da te potipljem, sin, ali si ti moj sin Ezav ali ne!« Jakob je stopil k očetu Izaku. Potipal ga je in rekel: »Glas, glas je Jakobov, a roki, roki sta Ezavovi.« In ni ga spoznal; kajti njegovi roki sta bili kosmati kakor roki brata Ezava. In ga je blagoslovil.

Vprašal pa je še: »Ali si ti res moj sin Ezav?« Odgovoril je: »Sem.« Nato je rekel: »Prinesi mi, da bom jedel od divjačine svojega sina in te blagoslovi moja duša.« Prinesel mu je in je jedel. Nato mu je prinesel vina in je pil. In oče Izak mu je rekel: »Stopi bliže in me poljubi, moj sin!« Pristopil je in ga poljubil. Ko je tedaj zaduhal vonj njegovih oblačil, ga je blagoslovil: »Da, vonj mojega sina je kakor vonj polja, ki ga je Gospod blagoslovil. Bog ti daj rose neba in rodovitnost zemlje, obilico žita in vina! Služijo naj ti ljudstva in klanjajo naj se ti narodi, bodi gospod svojih bratov in klanjajo naj se ti sinovi tvoje matere; kdor te preklinja, bodi preklet, in kdor te blagoslavlja, naj bo blagoslovljen!«

Psalm (Ps 135,1-2.3-4.5-6)

Hvalite Gospodovo ime,

hvalite ga, Gospodovi služabniki,

ki stojite v hiši Gospodovi,

v dvorih hiše našega Boga!

Hvalite Gospoda, ker je dober,

igrajte njegovemu imenu.

Jakoba si je izvolil Gospod,

Izraela kot svojo lastnino.

Saj to vem: velik je Gospod,

naš gospodar presega vse bogove.

Kar Gospod hoče, napravi na nebu in zemlji,

v morju in vseh vodnih globinah.

Evangelij (Mt 9,14-17)

Tedaj so stopili k Jezusu Janezovi učenci in rekli: »Kako da se mi in farizeji pogostoma postimo, tvoji učenci pa ne?« Jezus jim je odgovoril: »Ali morejo žalovati svatje, dokler je pri njih ženin? Pridejo pa dnevi, ko bo ženin od njih vzet in takrat se bodo postili. Nihče ne prišije zaplate iz neudelanega blaga na staro obleko. Našiv namreč obleko trga in nastane še večja luknja. Tudi ne devajo novega vina v stare mehove; sicer mehovi počijo in se vino razlije in mehovi končajo; temveč novo vino devajo v nove mehove in se oboje ohrani.«

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: Ezk 34,11-16

Psalm: Ps 23,1-6

2. berilo: 1 Tes 2,2-8

Evangelij: Jn 10,11-16

Vrstica iz evangelija: »Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce.« (Jn 10,11)

1. berilo (Ezk 34,11-16)

Tako govori Gospod Bog: Glej, jaz sam bom skrbel za svoje ovce in bom gledal nanje. Kakor pastir gleda na svojo čredo, ko je med svojimi razkropljenimi ovcami, tako bom tudi jaz pogledal na svoje ovce in jih rešil iz vseh krajev, kamor so se razkropile oblačnega in temnega dne.

Pripeljem jih izmed ljudstev in zberem jih iz dežel ter privedem v njihovo deželo. Pasel jih bom po Izraelovih gorah, po dolinah in po vseh naseljih v deželi. Na dobri paši jih bom pasel; na Izraelovih gorskih višinah bodo njihovi pašniki. Tam bodo počivale na ljubkem pašniku; imele bodo obilno pašo na Izraelovih gorah.

Jaz sam bom pasel svoje ovce in jaz jim bom nudil počitek, govori vsemogočni Gospod. Izgubljene poiščem, razkropljene pripeljem nazaj, ranjene obvežem, bolne pokrepčam, zdrave in krepke obvarujem. Pasel jih bom, kakor je prav.

Psalm (Ps 23,1-6)

Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka;

na zelenih pašnikih mi daje ležišča.

K vodam počitka me vodi;

mojo dušo poživlja.

Vodi me po pravih potih zaradi svojega imena.

Tudi če bi hodil v temni dolini,

ne bom se bal hudega, ker si ti z menoj:

tvoja gorjača in tvoja palica sta mi v tolažbo.

Pogrinjaš mi mizo

vpričo mojih nasprotnikov;

z oljem mi glavo maziliš,

moj kelih je zvrhan.

Dobrotljivost in milost mi sledita

vse dni mojega življenja;

in v Gospodovi hiši bom prebival

vse dni življenja.

2. berilo (1 Tes 2,2-8)

Bratje in sestre, v našem Bogu smo se osrčili, da smo vam z velikim trudom oznanili Božji evangelij, četudi smo, kakor veste, prej v Filipih trpeli in bili zasramovani. Kajti naša pridiga ni iz blodnje ne iz nečednih nagibov ali zvijačnosti, temveč govorimo tako, kakor nas je Bog imel za vredne, da nam je zaupal evangelij; ne, kakor bi hoteli ugajati ljudem, ampak Bogu, ki preizkuša naša srca. Kajti nikoli nismo bili priliznjeni v govorjenju, kakor veste, nikoli iskali prilike za lakomnost, Bog je priča. Tudi nismo iskali človeške časti ne pri vas ne pri drugih. Kot Kristusovi apostoli bi mogli biti oblastni, toda nastopili smo med vami milo, kakor neguje mati svoje otroke. Tako smo v blagočutju do vas pripravljeni dati vam ne samo Božji evangelij, ampak tudi svoje življenje, ker ste se nam priljubili.

Evangelij (Jn 10,11-16)

Tisti čas je Jezus govoril: Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Najemnik in tisti, ki ni pastir in ovce niso njegove, ko vidi, da prihaja volk, ovce pusti in zbeži – in volk jih pograbi in razkropi –, ker je najemnik in za ovce ni v skrbeh. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oče in jaz poznam Očeta; in svoje življenje dam za ovce. Še druge ovce imam, ki niso iz tega hleva; tudi tiste moram pripeljati; poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Mz 23,1-4.19;24,1-8.62-67

Psalm: Ps 106,1-5

Evangelij: Mt 9,9-13

Vrstica iz evangelija: Jezus je zagledal moža, imenovanega Matej, ki je sedel pri mitnici, in mu je rekel: »Hôdi za menoj!« (Mt 9,9).

Berilo (1 Mz 23,1-4.19;24,1-8.62-67)

Sara je živela sto sedemindvajset let in je umrla v Hebronu v kanaanski deželi. Abraham je prišel po Sari žalovat in jokat. Nato se je Abraham dvignil od rajne in govoril Hetitom: »Tujec in priseljenec sem pri vas; dajte mi pri sebi zemljišče za grob, da spravim rajno od doma in jo pokopljem.« Nato je Abraham pokopal ženo Saro v votlini na polju Makpeli, nasproti Mambri, v kanaanski deželi.

Abraham je bil star in prileten in Gospod ga je v vsem blagoslovil. Tedaj je rekel najstarejšemu hlapcu svoje hiše, ki je oskrboval vse njegovo imetje: »Zaprisežem te pri Gospodu, Bogu nebes in Bogu zemlje, da ne vzameš žene mojemu sinu izmed hčera Kanaancev, med katerimi prebivam, ampak da pojdeš v mojo deželo in k moji rodovini in dobiš ženo mojemu sinu Izaku.«

Hlapec mu je odgovoril: »Morda žena ne bo hotela z menoj iti v to deželo. Ali naj popeljem tvojega sina nazaj v deželo, od koder si izšel?« Abraham pa mu je rekel: »Varuj se, da bi popeljal nazaj tja mojega sina! Gospod, Bog nebes, ki me je vzel iz hiše mojega očeta in iz dežele moje rodovine in ki mi je govoril in ki mi je prisegel: ›Tvojemu zarodu bom dal to deželo,‹ ta bo poslal svojega angela pred teboj, da dobiš od tam ženo mojemu sinu. Če pa žena ne bi hotela iti s teboj, si prost te moje zaprisege; le mojega sina ne vodi nazaj tja!«

Čez dolgo časa je prišel Izak iz puščave. Bival je namreč v puščavi Negeb. Proti večeru je šel na polje premišljevat. Ko je povzdignil oči in pogledal, glej, so prihajale kamele. Tudi Rebeka je povzdignila oči in videla Izaka. Spustila se je s kamele in rekla hlapcu: »Kdo je ta mož, ki nam prihaja naproti po polju?« Hlapec je odgovoril: »To je moj gospodar.« Tedaj je vzela tančico in se zakrila. Nato je hlapec povedal Izaku vse, kar je opravil. In Izak jo je peljal v šotor svoje matere Sare. Vzel je Rebeko in mu je postala žena in jo je ljubil. Tako se je Izak potolažil zaradi izgube svoje matere.

Psalm (Ps 106,1-5)

Hvalite Gospoda, ker je dober,

vekomaj traja njegovo usmiljenje!

Kdo bo naštel Gospodova mogočna dela,

kdo razglasil vso njegovo hvalo?

Blagor njim, ki se držijo zapovedi,

ki vsak čas delajo, kar je prav!

Gospod, spomni se me, ker ljubiš svoje ljudstvo,

obišči me s svojo pomočjo.

Obišči me s svojo pomočjo,

da bom videl srečo tvojih izvoljenih,

radoval se ob radosti tvojega ljudstva,

in se ponašal s tvojo dediščino!

Evangelij (Mt 9,9-13)

Tisti čas je šel Jezus mimo in zagledal pri mitnici sedečega moža, Mateja po imenu, in mu je rekel: »Hodi za menoj.« In vstal je ter šel za njim. Ko je bil pa Jezus v hiši pri mizi, glej, je prišlo mnogo cestninarjev in grešnikov in so obedovali z njim in njegovimi učenci. Ko so to videli farizeji, so govorili njegovim učencem: »Zakaj vaš učenik jé s cestninarji in grešniki?« Ko je on to slišal, je dejal: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj se pravi: ›Usmiljenja hočem in ne daritve.‹ Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Mz 22,1-19

Psalm: Ps 115,1-2.3-4.5-6.8-9

Evangelij: Mt 9,1-8

Vrstica iz evangelija: »Ko je Jezus videl njihovo vero, je rekel hromemu: 'Bodi pogumen, otrok, odpuščeni so ti grehi!'« (Mt 9,2)

Berilo (1 Mz 22,1-19)

Tiste dni je Bog skušal Abrahama. Rekel mu je: »Abraham!« Odgovoril je: »Tukaj sem.« Rekel je: »Vzemi svojega sina, svojega edinca, ki ga ljubiš, Izaka, in pojdi v pokrajino Morijo in ga daruj tam v žgalno daritev na eni izmed gora, ki ti jo bom pokazal!« Abraham je zjutraj zgodaj vstal, osedlal osla, vzel s seboj dva hlapca in sina Izaka. Ko je naklal drv za žgalno daritev, se je vzdignil in šel proti kraju, ki mu ga je Bog omenil. Tretji dan je povzdignil Abraham oči in zagledal tisti kraj od daleč. Abraham je rekel hlapcema: »Ostanita tukaj z oslom! Jaz in deček pa pojdeva tja, da pomoliva; potem se vrneva k vama.« Nato je Abraham vzel drva za žgalno daritev in jih naložil sinu Izaku, v roko pa je vzel ogenj in nož; tako sta šla oba skupaj.

Izak pa je ogovoril očeta Abrahama in rekel: »Oče!« Odgovoril je: »Kaj je, moj sin?« Dejal je: »Glej, ogenj in drva; a kje je jagnje za žgalno daritev?« Abraham pa je odgovoril: »Bog si bo preskrbel jagnje za žgalno daritev, moj sin!« Tako sta šla skupaj.

Ko sta prišla na kraj, ki mu ga je bil Bog pokazal, je Abraham tam postavil oltar, naložil drva, zvezal sina Izaka in ga položil na oltar na drva. In Abraham je stegnil roko in vzel nož, da bi sina zabodel.

Tedaj mu je Gospodov angel zaklical iz nebes in rekel: »Abraham, Abraham!« Odgovoril je: »Tukaj sem.« Rekel je: »Ne steguj roke nad dečka in nič mu ne stori! Zdaj namreč vem, da se bojiš Boga in mi nisi odrekel svojega edinega sina.« Abraham je povzdignil oči in pogledal in glej, za njim je bil oven, ki se je z rogovi zapletel v trnje. Abraham je šel, vzel ovna ter ga daroval v žgalno daritev namesto sina.

Abraham pa je imenoval ta kraj »Gospod poskrbi«, tako da se še danes pravi: »Na gori ›Gospod poskrbi‹.« Gospodov angel je iz nebes drugič zaklical Abrahamu in rekel: »Prisežem pri sebi,« govori Gospod, »ker si to storil in nisi odrekel svojega edinega sina, te bom obilno blagoslovil in silno pomnožil tvoj zarod kakor zvezde na nebu in kakor pesek ob morskem obrežju, in tvoj zarod si bo osvojil utrdbe svojih sovražnikov. V tvojem zarodu bodo blagoslovljeni vsi narodi na zemlji zato, ker si poslušal moj glas.« Potem se je Abraham vrnil k hlapcema. Vzdignili so se in šli skupaj v Barsabo in Abraham je tam prebival.

Psalm (Ps 115,1-2.3-4.5-6.8-9)

Ljubim Gospoda, ker je slišal

glas moje prošnje,

ker je nagnil k meni svoje uho,

kadar koli sem ga klical.

Stisnile so me smrtne vezi,

padel sem v stisko in nadloge.

Tedaj sem klical Gospodovo ime:

»O Gospod, reši moje življenje!«

Milostljiv je Gospod in pravičen,

naš Bog je usmiljen;

preproste Gospod varuje:

bil sem beden in rešil me je.

Moje življenje je otel smrti,

moje oči solza, moje noge padca.

Hodil bom pred Gospodom

v deželi živih.

Evangelij (Mt 9,1-8)

Ko je stopil Jezus v čoln, se je prepeljal in prišel v svoje mesto Kafarnaum. In glej, prinesli so mu mrtvoudnega, ležečega na postelji. Ko je Jezus videl njih vero, je rekel mrtvoudnemu: »Zaupaj, sin, tvoji grehi so odpuščeni.« In glej, nekateri izmed pismoukov so si mislili: »Ta govori bogokletno.«

Ko je Jezus videl njih misli, je rekel: »Zakaj v srcu hudo mislite? Kaj je namreč laže, reči: ›Odpuščeni so ti grehi,‹ ali reči: ›Vstani in hodi‹? Da boste pa vedeli, da ima Sin človekov oblast na zemlji odpuščati grehe,« – reče tedaj mrtvoudnemu – »vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom.« In vstal je ter odšel na svoj dom. Ko so pa množice to videle, so se zbale in slavile Boga, ki je dal ljudem tako oblast.

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ef 2,19-22

Psalm: Ps 116,1-2

Evangelij: Jn 20,24-29

Vrstica iz evangelija: »Jezus mu je rekel: 'Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa so začeli verovati!''« (Jn 20,29)

Berilo (Ef 2,19-22)

Bratje in sestre, niste več tujci in priseljenci, ampak sodržavljani svetih in Božji domačini, zidani na temelju apostolov in prerokov. Glavni vogelni kamen je sam Jezus Kristus, na katerem vsa stavba skladno raste v svet tempelj v Gospodu, v katerega se tudi vi vzidavate za Božje bivališče v Duhu.

Psalm (Ps 116,1-2)

Hvalite Gospoda, vsi narodi,

slavite ga, vsa ljudstva.

Močna je do nas njegova ljubezen,

Gospodova zvestoba traja vekomaj.

Evangelij (Jn 20,24-29)

Tomaža, enega izmed dvanajsterih, ki se imenuje Dvojček, ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus. Pripovedovali so mu torej drugi učenci: »Gospoda smo videli.« On jim je pa rekel: »Če ne vidim na njegovih rokah znamenja žebljev in ne vtaknem svojega prsta v znamenja žebljev in ne položim svoje roke v njegovo stran, ne bom veroval.«

Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž med njimi. Jezus pride pri zaprtih vratih, stopi v sredo in reče: »Mir vam bodi!« Potem reče Tomažu: »Deni svoj prst semkaj in poglej moje roke; podaj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren!« Tomaž mu odgovori: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu reče: »Ker si me videl, veruješ; blagor tistim, ki niso videli, pa so verovali.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: 1 Mz 21,5.8-20

Psalm: Ps 34,7-8.10-11.12-13

Evangelij: Mt 8,28-34

Vrstica iz evangelija: »Pastirji pa so zbežali, odšli v mesto in sporočili vse, tudi o obsedencih« (Mt 8,33)

Berilo (1 Mz 21,5.8-20)

Abraham je imel sto let, ko se mu je rodil sin Izak. Deček je rastel in bil odstavljen. Tisti dan, ko je bil Izak odstavljen, je Abraham napravil veliko pojedino. Sara pa je videla, da se posmehuje sin Egipčanke Agare, ki ga je bila rodila Abrahamu. Tedaj je rekla Abrahamu: »Izženi to deklo in njenega sina! Kajti sin te dekle ne sme biti dedič z mojim sinom Izakom!« To je bilo Abrahamu silno nevšeč zaradi sina. A Bog je rekel Abrahamu: »Naj ti ne bo žal dečka ne za deklo. Kar koli ti poreče Sara, poslušaj jo! Kajti po Izaku se bo imenoval tvoj zarod. Toda tudi deklinega sina bom napravil v narod, ker je tvoj potomec.«

Abraham je tedaj zjutraj zgodaj vstal, vzel kruha in meh vode, ju dal Agari, ji naložil na ramo, ter jo z dečkom odpravil. Ko je odšla, je blodila po bersabejski puščavi. Ko pa je voda v mehu pošla, je odložila dečka pod grm. Potem je odšla in sedla za streljaj daleč; dejala je namreč: »Naj ne vidim, kako deček umira.« Tako je sedela na strani in glasno jokala.

Bog pa je slišal dečkov glas in božji angel je iz nebes poklical Agaro: »Kaj ti je, Agara? Ne boj se! Kajti Bog je slišal dečkov glas tam, kjer je. Vstani, vzemi dečka in ga drži za roko! Kajti njega bom napravil v velik narod.« Bog ji je odprl oči, da je zagledala studenec. Šla je, napolnila meh z vodo ter dala dečku piti. Bog je bil z dečkom; rastel je, prebival v puščavi in postal lokostrelec.

Psalm (Ps 34,7-8.10-11.12-13)

Glej, ubožec je klical in Gospod je slišal,

iz njegove stiske ga je rešil.

Angel Gospodov šotori okoli teh,

ki se ga boje, da jih otme.

Bojte se Gospoda, njegovi sveti,

ker nič ne manjka njim, ki se ga boje!

Mogočni so obubožali in stradali,

kateri pa so Gospodovi, ničesar ne pogrešajo.

Pridite, otroci, poslušajte me:

strahu Gospodovega vas bom učil.

Kdo je, ki ima rad življenje,

si želi dni, da bi užival dobrote?

Evangelij (Mt 8,28-34)

Ko je prišel Jezus na drugo stran, v Gadarsko deželo, sta ga srečala dva obsedenca, ki sta prišla iz grobišča, tako silno divja, da nihče ni mogel iti mimo po tisti poti. In glej, zakričala sta: »Kaj imaš ti z nama, božji Sin? Ali si prišel semkaj nas pred časom mučit?« Pasla pa se je ne daleč od njih velika čreda svinj. In hudi duhovi so ga prosili: »Če nas hočeš izgnati, pošlji nas v čredo svinj!« In rekel jim je: »Pojdite!« Izšli so torej in obsedli svinje. In glej, vsa čreda je po bregu planila v morje in v vodi poginila. Pastirji pa so zbežali, odšli v mesto in razglasili vse, tudi o obsedencih. In glej, vse mesto je šlo Jezusu naproti; in ko so ga ugledali, so prosili, da bi šel iz njihovih krajev.