Dnevna Božja beseda

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ef 6,1-9

Psalm: Ps 145,10-14

Evangelij: Lk 13,22-30

Vrstica iz evangelija: »In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji.« (Lk 13,30)

Berilo (Ef 6,1-9)

Otroci, bodite svojim staršem poslušni v Gospodu, zakaj to je prav. »Spoštuj očeta in mater,« to je prva zapoved z obljubo: »da ti bo dobro in boš dolgo živel na zemlji.« In očetje, ne srdite svojih otrok, ampak jih vzgajajte z Gospodovim strahovanjem in svarjenjem.

Sužnji, bodite poslušni zemeljskim gospodarjem s strahom in trepetom, v preproščini svojega srca, kakor Kristus; ne s službo na videz, kakor bi hoteli ugajati ljudem, marveč vršite Božjo voljo iz srca kot Kristusovi služabniki. Služite z dobro voljo kakor Gospodu in ne kakor ljudem, ker veste, da bo vsak, naj bo suženj ali svoboden, dobil od Gospoda povračilo za to, kar bo dobrega storil. Gospodarji, prav to delajte vi njim in grožnje opustite, vedoč, da je njihov in vaš Gospod v nebesih in se ne ozira na osebo.

Psalm (Ps 145,10-14)

Naj te hvalijo, Gospod, vsa tvoja dela,

tvoji sveti naj te slavijo;

naj poročajo o slavi tvojega kraljestva,

naj govorijo o tvoji moči.

Naj oznanjajo človeškim sinovom tvojo moč

in slavo tvojega sijajnega kraljestva.

Tvoje kraljestvo je kraljestvo vseh vekov,

tvoje kraljestvo je za vse rodove.

Resničen je Gospod v vseh svojih besedah,

dober v vseh svojih delih;

Gospod zadržuje vse, ki padajo,

dviga vse, ki so tlačeni.

Evangelij (Lk 13,22-30)

Ko je bil Jezus na poti v Jeruzalem, je hodil po mestih in vaseh in učil. Rekel pa mu je nekdo: »Gospod, ali je malo teh, ki se zveličajo?« On jim je rekel: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata; povem vam, mnogi bodo želeli vstopiti, pa ne bodo mogli.

Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl in boste zunaj postajali in začeli na vrata trkati govoreč: ›Gospod, odpri nam,‹ in vam bo odgovoril: ›Ne poznam vas, od kod ste‹ – tedaj boste začeli govoriti: ›Vpričo tebe smo jedli in pili in po naših ulicah si učil.‹ Poreče vam: ›Ne vem, od kod ste; pojdite proč od mene vsi, kateri ste delali krivico.‹

Ondi bo jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama in Izaka in Jakoba in vse preroke v Božjem kraljestvu, sebe pa izgnane venkaj. In prišli bodo od vzhoda in zahoda in severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu. In glej, so zadnji, kateri bodo prvi, in so prvi, kateri bodo zadnji.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ef 5,21-33

Psalm: Ps 128,1-2.3.4-5

Evangelij: Lk 13,18-21

Vrstica iz evangelija: »Božje kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in ga umesila dokler se ni vse prekvasilo.« (Lk 13,20-21)

Berilo (Ef 5,21-33)

Bratje, podredite se drug drugemu v Kristusovem strahu. Žene naj se svojim možem pokoravajo kakor Gospodu; zakaj mož je glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi, svojemu telesu, ki mu je odrešenik. Kakor se pa Cerkev pokorava Kristusu, tako tudi žene svojim možem v vsem.

Možje, ljubite svoje žene, kakor je tudi Kristus ljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, da bi jo v vodni kopeli z besedo očistil in jo posvetil; da bi napravil sam sebi slavno Cerkev, ki bi ne imela madeža ali gube ali kaj podobnega, ampak da bi bila sveta in brezmadežna.

Tako so tudi možje dolžni svoje žene ljubiti kot svoja telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. Kajti še nikoli nihče ni svojega telesa sovražil, marveč ga hrani in neguje, kakor Kristus Cerkev; zakaj udje njegovega telesa smo [iz njegovega mesa in iz njegovih kosti]. »Zaradi tega bo zapustil človek očeta in mater in se bo držal svoje žene in bosta dva eno telo.«

Ta skrivnost je velika; jaz pa pravim: v Kristusu in v Cerkvi. Vsekakor tudi vi: vsak naj svojo ženo ljubi kakor sebe, žena pa naj moža spoštuje.

Psalm (Ps 128,1-2.3.4-5)

Blagor vsem, ki se bojé Gospoda

in hodijo po njegovih potih!

Zakaj sad truda svojih rok boš užival,

srečen boš in dobro ti bo.

Tvoja žena bo v tvoji hiši

kakor rodovitna trta,

tvoji otroci okrog tvoje mize

kakor oljčne mladike.

Blagoslovljen mož, ki se boji Gospoda.

Blagoslovi naj te Gospod s Siona,

da boš gledal srečo Jeruzalema

vse dni svojega življenja.

Evangelij (Lk 13,18-21)

Tisti čas je Jezus govoril: »Čému je podobno Božje kraljestvo in čemu naj ga primerjam? Podobno je gorčičnemu zrnu, ki ga je človek vzel in vsejal na svojem vrtu; in zraslo je in postalo drevo in ptice neba so prebivale na njegovih vejah.«

In zopet je rekel: »Čému naj primerjam Božje kraljestvo? Podobno je kvasu, ki ga je žena vzela in zamesila v tri merice moke, dokler se ni prekvasilo.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ef 4,32-5,8

Psalm: Ps 1,1-6

Evangelij: Lk 13,10-17

Vrstica iz evangelija: »Položil je nanjo roke in takoj se je vzravnala in slavila Boga.« (Lk 13,13)

Berilo (Ef 4,32-5,8)

Bratje, bodite drug do drugega dobri in usmiljeni in odpuščajte drug drugemu, kakor je tudi Bog po Kristusu nam odpustil. Posnemajte torej Boga kot ljubljeni otroci in živite v ljubezni, kakor je tudi Kristus ljubil nas in se za nas dal v daritev in krvavo žrtev, Bogu v prijeten vonj.

Nesramnost in vsaka nečistost ali lakomnost naj se med vami niti ne imenuje, kakor se spodobi svetim; tudi nespodobno vedenje in nespametno govorjenje ali norčevanje, kar se ne spodobi, ampak rajši zahvaljevanje.

To namreč vedite in umevajte, da noben nesramnež ali nečistnik ali lakomnik – kar pomeni malikovalec – nima deleža v Kristusovem in Božjem kraljestvu. Nihče naj vas ne vara s praznimi besedami; kajti zaradi tega pride Božja jeza nad sinove nepokornosti. Ne imejte torej z njimi deleža. Kajti nekdaj ste bili tema, zdaj pa ste luč v Gospodu. Kakor otroci luči hodite.

Psalm (Ps 1,1-6)

Blagor človeku, ki se ne ravna po brezbožnih,

ne stopa na pot grešnikov

in ne poseda v družbi porogljivcev,

marveč se veseli Gospodove postave.

Je ko drevo, zasajeno ob potokih vodá,

ki daje ob svojem času svoj sad

in njegovo listje ne ovene;

kar koli dela, vse mu uspeva.

Ne tako brezbožni, ne tako!

Ti so kakor pleve, ki jih veter raznaša.

Gospod pozna pot pravičnih,

pot brezbožnih pa vodi v pogubo.

Evangelij (Lk 13,10-17)

Jezus je učil v neki shodnici v soboto. In glej, bila je tam žena, ki je bila bolna osemnajst let; bila je sključena in se ni prav nič mogla vzravnati. Ko jo je Jezus videl, jo je poklical in rekel: »Žena, rešena si svoje bolezni!« In položil je nanjo roke in takoj se je vzravnala in slavila Boga.

Oglasil se je pa predstojnik shodnice, nejevoljen, da jo je Jezus ozdravil v soboto, in je govoril množici: »Šest dni je, v katerih je treba delati; ob teh torej prihajajte in se dajajte ozdravljati, ne pa sobotni dan.« Gospod pa mu je odgovoril: »Hinavci, ali ne odvezuje vsak izmed vas v soboto svojega vola ali osla od jasli in ga žene napajat? Te Abrahamove hčere, ki jo je satan imel zvezano, čujte, osemnajst let, pa ni bilo treba rešiti te vezi sobotni dan?« In ko je to govoril, je bilo vse njegove nasprotnike sram, vsa množica pa se je veselila vseh veličastnih del, ki jih je storil.

Svetopisemska berila za ta dan:

1. berilo: 2 Mz 22,20-26

Psalm: Ps 18,2-4.47.50-51

2. berilo: 1 Tes 1,5-10

Evangelij: Mt 22,34-40

Vrstica iz evangelija: »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« (Mt 22,36)

1. berilo (2 Mz 22,20-26)

To govorí Gospod: »Tujca ne izkoriščaj in ne zatiraj, kajti tujci ste bili v egiptovski deželi! Ne zatirajte nobene vdove in sirote! Če bi jih zatirali, bodo vpile k meni in gotovo uslišim njihovo vpitje. In moja jeza se razvname in pomorim vas z mečem, tako da bodo vaše žene postale vdove in vaši otroci sirote. Če posodiš denar mojemu ljudstvu, ubožcu zraven sebe, mu ne bodi kakor oderuh, ne nalagaj mu obresti! Če vzameš v zastavo plašč svojega bližnjega, mu ga vrni do sončnega zahóda! Kajti to je njegova edina odeja, ogrinjalo za njegovo kožo. V čem naj sicer spi? Če se bo zgodilo, da bo vpil k meni, ga bom uslišal, ker sem milostljiv.«

Psalm (Ps 18,2-4.47.50-51)

Ljubim te, Gospod, moja moč in moja skala,

Gospod, moja trdnjava, moj osvoboditelj,

moj Bog, moja pečina, kamor se zatekam.

moj ščit, rog moje rešitve, moje zavetje.

Hvaljen bodi, kličem Gospodu,

in že me reši mojih sovražnikov.

Naj živí Gospod, slavljena moja skala,

naj bo vzvišen Bog moje rešitve!

Zato te bom, Gospod, slavil med narodi.

Pel bom tvojemu imenu.

Svojemu kralju naklanjaš velike zmage.

Ti izkazuješ dobroto svojemu maziljencu.

2. berilo (1 Tes 1,5-10)

Bratje in sestre, veste, kakšni smo postali med vami v vaše dobro. In vi ste začeli posnemati nas in Gospoda: besedo ste sprejeli v veliki stiski in z veseljem Svetega Duha, tako da ste postali zgled vsem verujočim v Makedoniji in v Aháji. Kajti od vas je Gospodova beseda odjeknila ne samo po Makedoniji in po Aháji, ampak se je vaša vera v Boga razširila po vseh krajih, tako da nam o ničemer ni treba govoriti. Sami namreč govorijo o nas, kako ste nas sprejeli in kako ste se spreobrnili k Bogu: odvrnili ste se od malikov, da bi služili živemu in resničnemu Bogu ter pričakovali iz nebes njegovega Sina. Tega je obúdil od mrtvih, Jezusa, ki nas rešuje pred prihodnjo jezo.

Evangelij (Mt 22,34-40)

Tisti čas so farizeji slišali, da je Jezus saduceje prisilil k molku, in so se zbrali na enem kraju. Eden izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem: »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ef 4,7-16

Psalm: Ps 122,1-5

Evangelij: Lk 13,1-9

Vrstica iz evangelija: »›Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in pognojim. Morda bo naposled obrodila sad.‹« (Lk 13,8-9)

Berilo (Ef 4,7-16)

Bratje, slehernemu izmed nas je bila dana milost po meri Kristusovega daru. Zato pravi: »Šel je v višavo ter ujete peljal ujetnike, dal je darove ljudem.« Kaj pa pomeni: »Šel je v višavo,« če ne, da je poprej šel v nižine zemlje? Ta, ki je šel na zemljo, je prav tisti, ki je šel v višavo nad vsa nebesa, da napolni vse.

In on je dal, da so eni apostoli, drugi preroki, spet drugi evangelisti in drugi pastirji ter učitelji. Tako se sveti usposobijo za delo službe in se gradi Kristusovo telo, dokler vsi ne dospemo do edinosti vere in spoznanja Božjega Sina, do popolnega moža, do mere polne starosti Kristusove. Tako ne bomo več nedoletni otroci, omahljivi, da nas ne bo vsak veter nauka zanašal, kadar ljudje varajo in zvijačno zavajajo v zmoto, marveč bomo v ljubezni v vsem rastli k njemu, ki je glava, Kristus. Iz njega prejema vse telo rast, ko se zlaga in sestavlja z vsakršno vezjo medsebojne pomoči, po delovanju, kakršno je primerno vsakemu poedinemu delu, in tako sámo sebe gradi v ljubezni.

Psalm (Ps 122,1-5)

Veselil sem se, ko so mi rekli:

V Gospodovo hišo pojdemo veseli.

Že stoje naše noge

med tvojimi vrati, Jeruzalem.

V Jeruzalem, ki je zidan kot mesto,

vse trdno sklenjeno v sebi.

Tja hodijo Gospodovi rodovi,

kakor določa Izraelova postava.

Tja hodijo rodovi

slavit Gospodovo ime,

tam so postavljeni sodni stoli,

stoli Davidove hiše.

Evangelij (Lk 13,1-9)

Ta čas je bilo nekaj navzočih, ki so Jezusu poročali o Galilejcih, katerih kri je bil Pilat pomešal z njih daritvami. Odgovoril jim je: »Ali mislite, da so bili ti Galilejci zato, ker jih je to trpljenje zadelo, večji grešniki ko vsi drugi Galilejci? Ne, vam pravim; toda če se ne spokorite, boste vsi enako pokončani.

Ali onih osemnajst, ki je nanje padel stolp pri Síloi in jih pobil, ali mislite, da so bili ti bolj krivi kot vsi ljudje, kateri prebivajo v Jeruzalemu? Ne, vam pravim, toda če se ne spokorite, boste vsi prav tako pokončani.«

Povedal je pa tole priliko: »Nekdo je imel v svojem vinogradu vsajeno smokvino drevo in je prišel iskat sadu na njem, pa ga ni našel. Rekel je vinogradniku: ›Glej, tri leta je, kar hodim iskat sadu na tej smokvi, pa ga ne najdem. Posekaj jo torej, čemu še zemljo izrablja?‹ Ta mu je odgovoril: ›Gospod, pusti jo še to leto, da jo okopljem in ji pognojim, če potlej obrodi sad; če pa ne, jo boš posekal.‹«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ef 4,1-6

Psalm: Ps 24,1-2.3-4.5-6

Evangelij: Lk 12,54-59

Vrstica iz evangelija: »Zakaj tudi sami od sebe ne presojate, kaj je prav?« (Lk 12,57)

Berilo (Ef 4,1-6)

Bratje, opominjam vas, jaz ujetnik v Gospodu: živite, kakor se spodobi za poklic, v katerega ste poklicani, v vsej ponižnosti in krotkosti, s potrpežljivostjo; drug drugega prenašajte v ljubezni in se trudite, da ohranite edinost duha z vezjo miru; eno telo in en Duh, kakor ste bili tudi poklicani k enemu upanju svojega poklica; en Gospod, ena vera, en krst; en Bog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh in v vseh.

Psalm (Ps 24,1-2.3-4.5-6)

Gospodova je zemlja in kar jo napolnjuje,

zemeljski krog in njegovi prebivalci.

On ga je utemeljil na morjih

in ga ustalil na tekočih vodah.

Kdo pojde na Gospodovo goro,

kdo bo stal na njegovem svetem kraju?

Kdor je nedolžnih rok in čistega srca,

kdor svoje duše ne obrača k praznim stvarem.

Ta bo prejel Gospodov blagoslov

in plačilo Boga, svojega Odrešenika.

To je rod tistih, ki ga iščejo,

ki iščejo obličje Jakobovega Boga.

Evangelij (Lk 12,54-59)

Tisti čas je govoril Jezus množicam: »Kadar vidite, da se oblak vzdiguje od zahoda, takoj pravite: ›Dež bo,‹ in tako se zgodi. In kadar vleče jug, pravite: ›Pripekalo bo,‹ in zgodi se. Hinavci! Obličje zemlje in neba znate presojati, kako da ne znate presojati tega časa? Zakaj pa tudi sami od sebe ne sodite, kaj je prav? Kadar greš s svojim nasprotnikom k oblastniku, si že med potjo prizadevaj, da se z njim spraviš; da te morda ne privleče pred sodnika in te sodnik ne izroči biriču in te birič ne vrže v ječo. Povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš tudi zadnjega novčiča.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ef 3,14-21

Psalm: Ps 33,1-2.4-5.11-12.18-19

Evangelij: Lk 12,49-53

Vrstica iz evangelija: »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!« (Lk 12,49)

Berilo (Ef 3,14-21)

Bratje, poklekujem pred Očetom našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem biva vsako očetovstvo v nebesih in na zemlji, naj vam da po bogastvu svojega veličastva, da se z njegovim Duhom krepko utrdite v notranjem človeku, da se po veri v vaših srcih naseli Kristus in boste mogli, ukoreninjeni in utrjeni v ljubezni, z vsemi svetimi razumeti, kakšna je širokost in dolgost in visočina in globočina ter spoznati vse spoznanje presegajočo Kristusovo ljubezen, da se boste spopolnili do vse polnosti Božje.

Njemu, ki more po môči, ki deluje v nas, storiti neizmerno več ko vse, kar mi prosimo ali umejemo, njemu pa slava v Cerkvi in v Jezusu Kristusu vse rodove vekomaj. Amen.

Psalm (Ps 33,1-2.4-5.11-12.18-19)

Radujte se, pravični, v Gospodu:

poštenim se spodobi, da ga hvalijo.

Slavite Gospoda s citrami,

igrajte mu na harfo z deseterimi strunami.

Gospodova beseda je prava

in vse njegovo delo zanesljivo.

Ljubi, kar je prav in pravično,

zemlja je polna Gospodove dobrote.

Gospodov sklep ostane na veke,

njegove misli od roda do roda.

Blagor narodu, čigar Bog je Gospod,

ljudstvu, ki si ga je izvolil v dedno last.

Gospodove oči so uprte na nje, ki se ga bojijo,

na nje, ki upajo v njegovo milost,

da otme njih duše smrti

in jih ob lakoti preživlja.

Evangelij (Lk 12,49-53)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Prišel sem, da ogenj vržem na zemljo, in kaj hočem? Da bi se že vnel! S krstom pa moram biti krščen in kako bridko mi je, dokler se ne izvrši. Ali mislite, da sem prišel, da prinesem mir na zemljo? Ne, rečem vam, ampak razdor! Odslej jih bo namreč v eni hiši pet razprtih: trije se bodo razprli proti dvema in dva proti trem; oče bo proti sinu in sin proti očetu, mati proti hčeri in hči proti materi, tašča proti svoji snahi in snaha proti tašči.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ef 3,2-12

Psalm: Iz 12,2-3.4.5-6

Evangelij: Lk 12,39-48

Vrstica iz evangelija: »Tudi vi bodite pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.« (Lk 12,40)

Berilo (Ef 3,2-12)

Bratje, slišali ste o delu Božje milosti, ki mi je bila dana za vas, da sem po razodetju spoznal skrivnost, kakor sem zgoraj v nekaj besedah zapisal, iz katerih morete, če berete, spoznati moje razumevanje Kristusove skrivnosti, ki se v drugih časih ni oznanila človeškim otrokom. Zdaj se je po Duhu razodela njegovim svetim apostolom in prerokom, da so pogani sodediči in soudje in soudeleženci pri obljubi v Jezusu Kristusu po evangeliju, katerega služabnik sem postal po daru Božje milosti, ki mi je bila dana, po delovanju njegove moči. Meni, najmanjšemu izmed vseh svetih, je bila dana ta milost, da bi poganom oznanil nedoumljivo Kristusovo bogastvo ter vsem pojasnil, kakšen je načrt skrivnosti, od vekov skrite v Bogu, ki je vse ustvaril, da bi se vladarstvom in oblastem v nebesih po Cerkvi zdaj oznanila mnogovrstna Božja modrost, po večnem sklepu, ki ga je izvršil v Jezusu Kristusu, našem Gospodu, v katerem imamo srčnost in zaupljiv pristop po veri vanj.

Psalm (Iz 12,2-3.4.5-6)

Glej, Bog je moje rešenje,

zaupam in se ne bojim.

Moja moč in moja pesem je Gospod,

on mi je bil v odrešenje.

Slavite Gospoda,

kličite njegovo ime,

oznanjujte med ljudstvi njegova dela,

razglašajte, da je vzvišeno njegovo ime.

Pojte Gospodu, ker je storil velike reči,

naj bo to znano po vsej zemlji.

Vriskajte in radujte se, prebivalci Siona,

velik je med vami Izraelov Sveti.

Evangelij (Lk 12,39-48)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Veste, da bi hišni gospodar, ko bi vedel, ob kateri uri pride tat, ne pustil podkopati svoje hiše. Tudi vi bodite pripravljeni; zakaj ob uri, ko ne mislite, bo prišel Sin človekov.« Rekel pa je Peter: »Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali tudi za vse?«

In Gospod je rekel: »Kdo neki je zvesti in razumni oskrbnik, ki ga bo gospod postavil nad svoje služabnike, da jim ob svojem času odmeri živež? Blagor služabniku, ki ga bo njegov gospod ob svojem prihodu našel, da tako dela! Resnično, povem vam: Čez vse svoje imetje ga bo postavil. Ako bo pa ta služabnik mislil: ›Še dolgo ne bo mojega gospoda,‹ in bo začel pretepati hlapce in dekle, pojedati in popivati in se upijanjati, bo prišel gospod tega služabnika ob dnevu, ko se ga ne nadeja, in ob uri, za katero ne ve, in ga bo odstranil od sebe in mu dal delež z neverniki.

Oni služabnik, ki je spoznal voljo svojega gospoda, pa se ni pripravil ali ni storil po njegovi volji, pa bo zelo kaznovan; tisti, ki je ni spoznal, a je storil kaj kazni vrednega, pa bo malo kaznovan. Od vsakogar, komur je bilo dano mnogo, pa se bo mnogo zahtevalo; in komur so zaupali mnogo, od njega bodo še več terjali.«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ef 2,12-22

Psalm: Ps 85,9-10.11-12.13-14

Evangelij: Lk 12,35-38

Vrstica iz evangelija: »Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel budne!« (Lk 12,37)

Berilo (Ef 2,12-22)

Bratje, v tistem času ste bili na svetu brez Kristusa, izključeni iz izraelskega občestva in tuji zavezam obljube, brez upanja in brez Boga. Zdaj pa ste v Jezusu Kristusu vi, ki ste bili nekdaj daleč, blizu prišli po Kristusovi krvi. On je naš mir, ki je oba dela združil v eno in je ločilno steno med njima, sovraštvo, podrl, ko je postavo zapovedi v predpisih odpravil s svojim telesom, da bi tako oba v sebi preustvaril v enega, novega človeka ter posredoval mir in oba v enem telesu spravil z Bogom po križu, s tem da je na njem sovraštvo uničil.

Tako je prišel in oznanil mir vam, ki ste bili daleč, in mir njim, ki so bili blizu; kajti po njem imamo oboji v enem Duhu dostop k Očetu. Niste več tujci in priseljenci, ampak sodržavljani svetih in Božji domačini, zidani na temelju apostolov in prerokov. Glavni vogelni kamen je sam Jezus Kristus, na katerem vsa stavba skladno raste v svet tempelj v Gospodu, v katerega se tudi vi vzidavate za Božje bivališče v Duhu.

Psalm (Ps 85,9-10.11-12.13-14)

Poslušam, kaj govori Gospod Bog:

Zares, o miru govori svojemu ljudstvu.

Blizu je rešitev tem, ki se ga bojijo

in slava bo prebivala v naši deželi.

Usmiljenje in zvestoba se bosta srečala,

pravičnost in mir se poljubila;

zvestoba bo pognala iz zemlje,

pravičnost se sklonila z nebes.

Gospod bo dal blagoslov

in naša dežela bo obrodila svoj sad.

Pravičnost bo hodila pred njim

in zveličanje po sledi njegovih korakov.

Evangelij (Lk 12,35-38)

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane in vi bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se vrne njih gospod s svatbe, da mu takoj odpró, ko pride in potrka.

Blagor služabnikom, ki jih gospod ob svojem prihodu najde čuječe! Resnično, povem vam, da se bo opasal ter jih posadil za mizo in bo pristopil ter jim stregel. In če pride ob drugi straži in če pride ob tretji straži in jih tako najde, blagor jim!«

Svetopisemska berila za ta dan:

Berilo: Ef 2,1-10

Psalm: Ps 100,2.3.4.5

Evangelij: Lk 12,13-21

Vrstica iz evangelija: »Tako je s tistim, ki sebi nabira zaklade, ni pa bogat pred Bogom.« (Lk 12,21)

Berilo (Ef 2,1-10)

Bratje, tudi vi ste bili nekdaj mrtvi zaradi svojih prestopkov in grehov, v katerih ste živeli po šegi tega sveta, po poglavarju oblasti v zraku, po duhu, ki zdaj deluje v sinovih nepokorščine. Med njimi smo tudi mi vsi nekdaj živeli v svojih mesenih strasteh in stregli poželenju mesa in mišljenja ter smo bili po naravi otroci jeze kakor tudi drugi.

Bog, ki je bogat v usmiljenju, pa nas je zaradi svoje velike ljubezni, s katero nas je vzljubil, čeprav smo bili mrtvi zaradi prestopkov, oživil s Kristusom – po milosti ste rešeni – in z njim vred obudil in nam dal sedež v nebesih z Jezusom Kristusom, da bi v prihodnjih vekih pokazal obilno bogastvo svoje milosti z dobrotljivostjo do nas v Jezusu Kristusu.

Z milostjo ste namreč rešeni po veri; in to ne iz sebe, Božji dar je; ne iz del, da bi se kdo hvalil. Zakaj njegovo delo smo, ustvarjeni v Jezusu Kristusu za dobra dela, za katera nas je Bog naprej pripravil, da bi v njih živeli.

Psalm (Ps 100,2.3.4.5)

Glasno pritrjujte Gospodu, vse dežele,

služite Gospodu z veseljem!

Stopajte pred njegovo obličje z radostjo!

Vedite, Gospod je Bog:

on nas je naredil in mi smo njegovi,

njegovo ljudstvo in ovce njegove paše.

Vstopite skoz njegova vrata s hvalnim petjem,

v njegove dvore s hvalnicami;

slavite ga, blagrujte njegovo ime!

Zakaj dober je Gospod,

vekomaj traja njegovo usmiljenje

in od roda do roda njegova zvestoba.

Evangelij (Lk 12,13-21)

Tisti čas je nekdo iz množice rekel Jezusu: »Učenik, reci mojemu bratu, naj deli z menoj dediščino!« On pa mu je odvrnil: »Človek, kdo me je postavil za sodnika ali delivca čez vaju?« In rekel jim je: »Glejte in varujte se vsake lakomnosti; zakaj življenja nima nihče iz obilice svojega premoženja.«

Povedal pa jim je to priliko: »Nekemu bogatemu človeku je polje dobro obrodilo. Premišljal je sam pri sebi: ›Kaj naj počnem, ko nimam kam spraviti svojih pridelkov?‹ In rekel je: ›Tole bom storil: podrl bom svoje žitnice ter postavil večje in tam bom spravil vso pšenico in svoje blago. In rekel bom svoji duši: Duša moja, veliko blaga imaš, spravljenega za veliko let; počivaj, jej, pij in bodi dobre volje!‹ Toda Bog mu je rekel: ›Neumnež, to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe, kar pa si spravil, čigavo bo?‹

Tako je s tistim, ki si nabira zaklade, pa ni bogat v Bogu.«