Bratislavska pravljica o dobrem duhu reke Donave nas pouči, da prosimo za pomoč le takrat, ko jo res nujno rabimo. Ribiči ob reki so dobro vedeli, da so odvisni od narave in od samih sebe. Za pomoč je ded prosil le enkrat, takrat, ko so otroci umirali od lakote. In dve uslugi, ki jih orel še dolguje, bodo morda potrebovali otroci ali vnuki ali pravnuki. Prisluhni.

Zlata ptica, Donavska kraljica, Bratislavske pripovedke, miti in zgodovinske slike, Mȧria Ďuríčková, prevedla Bilka Mate, TSNPMartin, Bratislava, 1989, bere Nataša Holy