Ukrajincem kaže na bolje. Že do sedaj jim je kazalo precej bolje, kot so mnogi pričakovali, pred dnevi pa smo končno lahko dočakali prve obrise dolgo napovedovane protiofenzive. Da, Ukrajinci so udarili nazaj. A kljub začetnemu optimizmu se mora ukrajinska stran zavedati, da bo vsak poskus osvoboditve okupiranih ozemelj nadvse mučen. Tokrat je ruska stran tista, ki se brani, in predvsem v smislu urbanega bojevanja lahko Ukrajinci računajo na dva scenarija: na velikanske izgube v pouličnih bojih ali pa na strašansko uničenje mest, če se bodo odločili Ruse pregnati z obstreljevanji.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Naslovno vrstico je kot odgovor na vprašanje v enem izmed svojih intervjujev o podpori evropske resolucije o obsodbi treh totalitarizmov prejšnjega stoletja odgovorila predsedniška kandidatka Gibanja Svoboda Marta Kos in nadaljevala: “Na to ni mogoče enostavno odgovoriti. Dejstvo je, da se je vsak dozdajšnji prenos te razprave v slovenski parlament zlorabljal za revizijo zgodovine izničenje protifašističnega boja in zavezniške zmage v drugi svetovni vojni.” In to je očitno povzetek odnosa celotne aktualne vlade, saj je popolnoma spregledala vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Če so se pred tednom dni po incidentu na meji med Kosovem in Srbijo napetosti med obema državama za kanček zmanjšale, so se že nekaj dni kasneje sedaj ponovno povečale. Čeprav so bili odnosi na Balkanu precej napeti že pred začetkom vojne v Ukrajini, je sedaj situacija precej zaskrbljujoča. Trenutno se skoraj vsaka država na Balkanu sooča z neko krizo, ki je bolj ali manj povezana s povečanim ruskim vplivom v tem delu Evrope. Dogodki zadnjega tedna dokazujejo, da stabilnost pri naših južnih sosedih še ni zagotovljena.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Pa smo dočakali prve poteze naše nove vlade, če odmislimo poziranje in brezplačne zdravstvene nasvete. (Res je imel potem NIJZ nekaj pripomb, ampak ne bodimo malenkostni.)

Družbeno-politično dogajanje v tem poletju bi lahko za tiste, ki jim je prevroče za branje, na kratko povzeli v naslednjih besedah: višji davki – nižje plače – zadovoljni sindikati – preobrazba nevladnikov v vladnike – medijski servis 1A .

V Sloveniji je z novo vlado nastopila nova stara normalnost. Pravzaprav je najbolj presenetljivo, da se ne dogaja veliko; ne z vidika vladajočih in ne z vidika reakcij na vladanje. Bolj desno usmerjeni posamezniki ter skupine na socialnih omrežjih se sicer razburjajo, toda protestov ni, slovenski kmetje so mirni, mediji ljudstvu zagotavljajo, da je vlada aktivna in ima vse pod nadzorom.

Že v svoji kolumni zadnji kolumni –  Ukrepi Golobove vlade kot počasno kuhanje žabe sem napovedal, kaj nas čaka pod to vlado, mediji pa ji bodo suportiral.

V preteklih dneh in tednih smo v medijih poslušali bombastične napovedi, kako vlada dela in sprejema ukrepe za boj proti draginji. Super!

Ceno elektrike bo vlada zaustavila za visoko tarifi 0,118 evra, za nizko tarifo na 0,082 evra in za enotno tarifo na 0,098 evra. Superheroji bodo s tem znižali ali zaustavili inflacijo. V medijih pa o tem oh in sploh samo superativi. Vlada končno dela s polno paro …

Tako je svoj komentar za spletni portal Domovina.je začel dr. Štefan Šumah.

Nova vlada Roberta Goloba se je v manj kot 100 dneh svojega vladanja očitno ‘strgala s ketne’. Vse tisto, kar so očitali in česar prejšnji vladi v resnici nikoli niso mogli dokazati, sedaj počnejo sami na deseto potenco. Pa tu ne gre samo za očitano neprimerno ter žaljivo komunikacijo prejšnjega predsednika vlade, ki so jo novi oblastniki zamenjali z nikoli še videno grobostjo, nonšalantnostjo ter vzvišenostjo.

Celoten komentar lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

V slovenski zdravstveni sistem je vgrajenih veliko nepoštenosti, ki izhajajo iz osnovnega dizajna sistema v komunistični Jugoslaviji. Takrat so stremeli k popolnemu nadzoru vseh sistemov, kar je danes zastarelo, neučinkovito in preprosto nepošteno. Interventni zakon se loteva velikih problemov z majhnimi obliži, njihovih elementarnih nepoštenosti pa ne odpravlja. Predlagani ukrepi bodo ponekod blažili sedanje težave, ponekod pa jih bodo še potencirali, ker vztrajajo na popolnem nadzoru vseh deležnikov. Kjer popolnega nadzora ne morejo imeti, npr. pri zasebnikih, se porabi veliko resursov za to, da se jih onemogoča in jim nagaja.

Če hočemo slovenski zdravstveni sistem prilagoditi 21. stoletju bo treba ljudem pustiti svobodo. Svobodo, da izbirajo zdravnike, različne bolnišnice, različne zavarovalnice in tudi svobodo, da ustvarjajo učinkovitejše alternative državnim opcijam. Zakaj ne bi ena bolnišnica poskušala A, druga pa B, zasebnik pa nekaj tretjega? Ko bi en uspel, bi mu ostali sledili in bi tako tekmovali v iskanju boljših praks.

S centralnim določanjem ne samo, da ne bo nobenega preboja, ampak pasivno čakanje na navodila ljudi poleni in jih na dolgi rok spremeni v sužnje. Takrat pa bo oblast popolna.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

“V Levici nismo in ne bomo podprli nadaljnjih širitev NATO pakta,” je ob glasovanju o podpori vstopu Finske in Švedske v zavezništvo sporočila najbolj skrajno leva slovenska stranka. Omenimo, da sta na seji vlade oba ministra Levice glasovala proti. Kljub temu je vlada vstop kandidatk podprla in zdi se, da gre pri stališču Levice zgolj za kljubovanje iz principa, da bi zadovoljili svojo radikalno volilno bazo.

A v resnici je ta problematika mnogo bolj zaskrbljujoča, saj stališča Levice glede zveze Nato krepko presegajo njen volilni domet. Lahko bi rekli, da so protinatovski pogledi med Slovenci najbolj priljubljeno blago, ki ga Levica lahko proda. To pa je lahko nevarno.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Za nami je dan državnosti, dan, ko se spominjamo nastanka naše slovenske države. Države, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe, kot je zapisano v naši ustavi. Gre za dan, ko nas navdihujejo zgodovinski dogodki, ko Slovenci nismo bili zgodovinski zamudniki, ampak smo si sami spisali zgodovino in si izborili državo.

Danes, ko gledamo nazaj, se nam zdi to morda samoumevno, a še zdaleč ni bilo tako. Spomnimo se, da takrat nobena država ni podpirala našega boja, podpore pa smo bili deležni šele, ko smo dokazali, da svojo namero o samostojnosti lahko tudi uresničimo in predvsem ubranimo.

Celotni komentar, ki ga je napisal Peter Merše, lahko preberete na spletni strani Domovina.je.