V slovenski zdravstveni sistem je vgrajenih veliko nepoštenosti, ki izhajajo iz osnovnega dizajna sistema v komunistični Jugoslaviji. Takrat so stremeli k popolnemu nadzoru vseh sistemov, kar je danes zastarelo, neučinkovito in preprosto nepošteno. Interventni zakon se loteva velikih problemov z majhnimi obliži, njihovih elementarnih nepoštenosti pa ne odpravlja. Predlagani ukrepi bodo ponekod blažili sedanje težave, ponekod pa jih bodo še potencirali, ker vztrajajo na popolnem nadzoru vseh deležnikov. Kjer popolnega nadzora ne morejo imeti, npr. pri zasebnikih, se porabi veliko resursov za to, da se jih onemogoča in jim nagaja.
Če hočemo slovenski zdravstveni sistem prilagoditi 21. stoletju bo treba ljudem pustiti svobodo. Svobodo, da izbirajo zdravnike, različne bolnišnice, različne zavarovalnice in tudi svobodo, da ustvarjajo učinkovitejše alternative državnim opcijam. Zakaj ne bi ena bolnišnica poskušala A, druga pa B, zasebnik pa nekaj tretjega? Ko bi en uspel, bi mu ostali sledili in bi tako tekmovali v iskanju boljših praks.
S centralnim določanjem ne samo, da ne bo nobenega preboja, ampak pasivno čakanje na navodila ljudi poleni in jih na dolgi rok spremeni v sužnje. Takrat pa bo oblast popolna.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.