Pretekli petek smo lahko spremljali zaslišanje urednika portala Požareport Bojana Požarja. Zaslišanje je kot predsednica preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sum nezakonitega financiranja strank in medijev, vodila poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta. Bojan Požar je bil na zaslišanje vabljen kot priča, zaslišan pa kot kriminalec. 

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Nekateri ljudje nikoli ne stopijo na igrišče, ampak ob njegovem robu držijo vse niti igre v svojih rokah. Ko pa najbolj notorični stric iz ozadja pri svoji visoki starosti znova stopi v ospredje, je to znak, da je igra že zdavnaj razpadla, da gledalci odhajajo in da se koncept delovanja pogreza sam vase. Milan Kučan, največji politični nasprotnik vladarja desnice Janeza Janše, zadnji šef partije in prvi slovenski predsednik, se je v teh dneh dvakrat pojavil v soju žarometov; najprej na strankarskem dogodku Socialnih demokratov, kjer je skupaj s »ponosnim naslednikom« Markom Koprivcem govoril na okrogli mizi o prihodnosti slovenske politike, potem pa še v oddaji Politično na javni Radioteleviziji Slovenija pri prijazni voditeljici Tanji Gobec. 

Brali smo komentar Luka Svetina, ki je pisal o nepravilnostih pri izgradnji zloglasnega kanala C0. 

Minulo leto je prevesilo mandat vlade Roberta Goloba v drugo polovico, pri čemer je na trenutke res mučno gledati, kako se vladajoči opotekajo od afere do afere, od ene neizvedene reforme do druge, ene premierjeve laži do druge.

Čeprav zdaj tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine zagovarja ponovno postavitev Marijinega znamenja na Glavni trg v Mengšu, kjer je bil tudi prvotno postavljen, župan Bogo Ropotar nerazumno vztraja. Restavrirani kip želi postaviti ob cerkvi, čeprav temu izrecno nasprotuje lastnica parcele župnija Mengeš, za izvirno lokacijo sredi mesta pa se zavzema tudi množična civilna iniciativa.

Javni zavodi skupaj z javnim sektorjem naročijo za več kot 200 milijonov evrov hrane letno, pri tem pa se srečujejo z resnimi izzivi pri izpolnjevanju zahtev, ki jih prinaša zakonodaja na področju zagotavljanja zadostnih količin ekoloških živil in živil iz shem kakovosti v okviru javnega naročanja. Slovenija namreč nima večjega števila kmetijskih gospodarstev, ki so sposobna dobavljati hrano javnim zavodom v zadostnih količinah, poleg tega pa tudi ni ustrezne logistike.

Na uredništvo Domovine se je obrnila skupina slovenskih podjetnikov in obrtnikov, ki želijo ostati anonimni in opozarjajo na stalne zamude pri razpisih Javna agencije Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije (SPIRIT), ki deluje pod taktirko Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport oz. je izvajalska institucija pri sklepih javnega razpisa. Nedopustno se jim zdi, da se pod ministrom Matjažem Hanom ministrstvo in njihove službe ne držijo rokov, zaradi česar mnogim podjetjem že nastaja velika poslovna škoda. Ministrstvo krivijo, da se podjetja posledično ne razvijajo, ne optimizirajo in niso več konkurenčna na trgu dela. Ker ne zaposlujejo novih ljudi, škoda nastaja tudi državi.

Avtor preučuje kritiko in odgovornost v slovenski politiki ter trend obtoževanja. Analizira obnašanja politikov, vključno z Robertom Golobom, ter poudarja potrebo po aktivnem iskanju rešitev in sodelovanju družbe pri oblikovanju prihodnosti.

Pogosto je slišati, da nas vzhodnoevropske države dohitevajo pri gospodarskem razvoju in življenjskem standardu, toda običajno je bilo rečeno, da smo s Češko poravnani ali nas je morda že prehitela. V tokratni številki Domovine predstavljajo podatke o tem, da nas po kupni moči ni prehitela zgolj Češka, pač pa tudi Poljska.

Ob izvolitvi Donalda Trumpa za 45. predsednika ZDA so ob njem stali trije Slovenci: žena Melania, sin Barron in Donaldov tast Viktor Knavs. Za Slovence je to nekaj posebnega; prva dama najmočnejše svetovne velesile bo (ponovno!) Slovenka. Kako se Slovenci ob tem počutimo? Ali smo tega veseli? Smo morda ponosni? Ali pa na trenutno prvo damo ZDA gledamo z neko za Slovence običajno nevoščljivostjo?