V Sloveniji je skrb vzbujajoča statistika, namreč izmed vseh evropskih držav, je Slovenija v samem vrhu statistike po številu samomorov.

Vedno večje ozaveščanje, aktivnem delovanju institucij, korektnem novinarskem poročanju, razbijanjem napačnih prepričanj o samomoru pa se kaže v tem, da je vsako leto rešeno več življenj.

Ta podcast je namenjen temu, da se tematiki približamo čim več ljudem, ker nikoli ve vemo, kdaj lahko komu rešimo življenje. Zato bomo tokrat govorili o tem, kako pristopiti do bližnjega in ga vprašati o stiski, kam se lahko obrnemo po pomoč, kako na število žrtev samomora vpliva epidemija in kako lahko rešimo življenje neznancu.

Z mano sta psihologinji asist. Vanja Gomboc, mag. psih. in asist. Nina Krohne, MSc (psih). 

Obe posvečata svoje delo raziskovanju samomora iz različnih vidikov.

Nina Krohne je kot mlada raziskovalka z oktobrom 2019 pričela z doktorskim študijem psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, smer Aplikativne psihološke študije. V okviru svoje doktorske naloge se ukvarja s preučevanjem samomorilnega vedenja med ženskami z izkušnjo intimno-partnerskega nasilja.

Vanja Gomboc pa se je v okviru diplomske seminarske naloge je analizirala obstoječe izsledke o vplivu medijev na depresivno razpoloženje in samomorilno vedenje.

Odgovarjamo:

=> Zakaj se nekdo odloči za samomor?

=> Zakaj se nekdo odloči za samomor?

=> Kdaj pride do prehoda od samomorilnih misli k poskusu samomora?

=> Kako prepoznati znake pri bližnjem, da razmišlja o samomoru? So morda kakšni pokazatelji?

=> Kako ločimo znake stiske in misli o samomoru od preostalih znakov?

=> Kdaj se samomor da preprečiti? Koliko lahko vpliva na to odločitev okolica (bližnji, institucije, klic v sili, strokovjaki)?

=> Vprašati nekoga "Ali razmišljaš o samomoru?" je izjemno težko. Kako se lahko tega lotimo?

=> Kaj bi morali narediti mi kot družba in institucije, da bi več ljudi iskalo rešitev v stiski?

=> Katerih informacij o preprečevanju samomora primanjkuje med populacijo?

=> Samomori v času epidemije?

Povezave:

Spletna trgovina z intimnimi izdelki:

https://kunapipi.si/trgovina/​

Sledite nam na družbenih omrežjih:

https://www.facebook.com/kunapipislovenija/

https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Tema današnjega podcasta je zaščita pred soncem in kožni rak. V Sloveniji je trend rasti kožnega raka zaskrbljujoč – v Evropi smo prvi po pogostosti, zato je pomembno, da o tem govorimo in osveščamo.

Kožni rak je najpogostejši rak pri ljudeh. Delimo ga na melanomskega in nemelanomskega. Maligni melanom predstavlja približno 5 % vseh kožnih rakov, odgovoren pa je za več kot 90 % vseh smrti zaradi kožnega raka.

Z nami je dr. Barbara Perić iz Onkološkega inštituta Ljubljana. Z njo smo posneli tudi podcast epizodo 18 z naslovom “Kako ravnati pri raku dojke med nosečnostjo?” Če vas zanima več o njej, si preberite intervju.

Sodeluje v mednarodnih raziskavah s področja kožnega melanoma. Je avtorica in soavtorica člankov, objavljenih tako v slovenskih kot v tujih strokovnih revijah. Na strokovnih konferencah v tujini redno predstavlja delo Oddelka za kirurško onkologijo Onkološkega inštituta Ljubljana.

Dr. Peričeva odgovarja na vprašanja kot so:

• Katera zaščita pred soncem je najboljša?
• Katere so razlike med različnimi predstavniki raka?
• Zakaj smo pri pojavnosti kožnega raka v Evropi v samem vrhu?

Povezave:

Spletna trgovina z intimnimi izdelki:

https://kunapipi.si/trgovina/​

Sledite nam na družbenih omrežjih:

https://www.facebook.com/kunapipislovenija/

https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Povišan LDL holesterol je eden izmed glavnih krivcev za razvoj srčno-žilnih bolezni, ki letno vzame največ človeških življenj.

Vemo, da je povišan holesterol 'tihi ubijalec', saj običajno občutimo njegove posledice, ko je žal že prepozno.

Pa da ne bom govorila samo o negativnih posledicah. Pozitivna novica je, da s priporočeno prehrano in zdravimi navadami lahko pomembno vplivamo na znižanje slabega holesterola in poskrbimo za zvišanje dobrega holesterola.

Že samo opustitev kajenja lahko v enem letu zmanjša možnosti za nastanek srčno-žilnih obolenj za 50 %.

V podcastu povemo katera živila naj uživamo ob povišanem holesterolu, katera stanje poslabšajo, kakšen način priprave prehrane je primernejši od drugega in podali nasvete o tem, kako lahko z majhnimi spremembami v vsakdanu poskrbimo za bolj zdrav življenjski slog.

Podcast je za ljudem, ki imajo povišan holesterol, sumite na povišan holesterol ali pa si želite smo bolj zdravo prehranjevati.

Z nami je tokrat nutricionistka, Emanuela Čečer Vilhar, ki je diplomirala iz naslova dieta pri hiperholesterolemiji, trenutno pa je zaposlena na Inštitutu za nutricionistiko. 

Odgovarjamo:

=> Kaj je hiperholesterolemija in kako pride do nje?

=> Kaj vse je potrebno spremeniti, če smo ugotovili, da imamo previsoke vrednosti serumskega holesterola?

=> Česa ljudje pri hiperholesterolemiji pojedo preveč in česa premalo?

=> Katere vrste maščob je potrebno izbirati pri prehrani ob diagnosticirani hiperholesterolemiji?

=> Na kakšen način je primerno pripravljati hrano, če smo bili diagnosticirani s hiperholesterolemijo?

=> Koliko g vlaknin naj bi pojedel bolnik in v katerih živilih ga najdemo v dovoljšnih količinah?

=> Na kaj moramo biti pozorni pri tabeli vsebnosti hranil, ko izbiramo pripravljena živila / jedi?

Povezave:

Spletna trgovina z intimnimi izdelki:

https://kunapipi.si/trgovina/​

Sledite nam na družbenih omrežjih:

https://www.facebook.com/kunapipislovenija/

https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Ste v stabilnem partnerskem odnosu pa si želite, da bi bil ta odnos tudi bolj kvaliteten? Ali pa imate kvalitetne partnerske odnose in si želite, da bi bili ti bolj stabilni?

Če so včasih prevladovali prvi, danes zato, ker se vse bolj zavedamo in znamo jasno izraziti svoja pričakovanja, težje vzdržujemo stabilno partnersko zvezo in smo manj pripravljeni sprejemati kompromise.

Po drugi strani pa imamo lahko kvalitetno in stabilno partnersko zvezo, pa se zgodijo spremembe, ki močno zamajejo odnos in dajo na preizkušnjo oba.

Kako ravnati v teh situacijah in še, kakšen je lahko kvaliteten razhod, kaj lahko vsak posameznik naredi, da najde primernega partnerja / partnerico, ob katerem ali ob kateri bomo mi najboljša oseba, se pogovarjam z Majo Kus Ambrož, doktorico znanosti.

Maja Kus Ambrož je direktorica podjetja Psihovital, ter predsednica društva Center za psihoterapijo, svetovanje in izobraževanje. Ima večletne izkušnje pri terapevtskem delu s posamezniki, pari, družinami in skupinami. Je aktivna predavateljica in izvajalka delavnic in izobraževanj.

Odgovarjamo:

=> V kakšnega partnerja se zaljubimo?

=> Kaj pomeni imeti stabilen partnerski odnos?

=> Kateri so tisti znaki v partnerski zvezi, ki kažejo, da bi bilo smiselno obiskati pomoč?

=> Ali se partnerstva v času krize, kot je covid-19 dejansko spremenijo, ali samo spravijo na površje, kar se je že prej skrivalo v globinah?

=> Ali je naslednja logika pravilna ali ne? Morda bi morala začeti na novo, z novim partnerjem in potem bo vse drugače.

=> Ali je partnerska zveza lahko uspešna, če se vrednosti sistemi med partnerjema razlikujejo?

Povezave:

Spletna trgovina z intimnimi izdelki:

https://kunapipi.si/trgovina/​

Sledite nam na družbenih omrežjih:

https://www.facebook.com/kunapipislovenija/

https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Kar 40% ljudi vsaj enkrat v življenju prizadene oz. utrpi za eno izmed oblik duševne motnje, posledice pa čutijo tudi družinski člani. Še danes, še posebej v času krize pride na površje stigma okoli duševnih bolezni.

Stigma se izraža na izogibanju ljudem z duševnimi motnjami, z nepravičnim ravnanjem, obsojanjem, sramovanjem in še celo paleto drugih vedenj in neodobravanj.

Te posledice pogosto ljudje z duševno motnjo ponotranjijo in se tudi sami izogibajo druženju, javnemu življenju ne nazadnje se izogibajo tudi iskanju pomoči.

Ko govorimo o duševnih motnjah, se pojavljajo različna čustva, kot so strah, gnus, tesnoba. Večinoma ravno zaradi nepoznavanja bolezni in ne zavedanja, da se veliko teh zelo uspešno zdravi in s temi izzivi tudi popolnoma normalno živi, funkcionira.

O duševnih motnjah, specifično o depresiji, anksioznosti in pa o prehrani, ki vpliva na duševne motnje, smo govorili že nekajkrat in te vabim, da poslušaš tudi te epizode.

Tokrat pa se pogovarjamo o stigmi duševnih bolezni. Spregovorimo, katere bolezni so najbolj stigmatizirane, kaj je samostigma, kako se stigma izraža v družbi in kaj lahko vsak posameznik naredi, da se nepravično obnašanje in neodobranje do človeka z duševno motnjo preneha.

Gostja tokrat je Vesna Švab, dr. med., psihiatrinja, univerzitetna profesorica, ustanoviteljica Slovenskega združenja za duševno zdravje, ŠENT, voditeljica programa Antistigma, sodeluje v številnih evropskih programih, vključno z protidiskriminacijskim gibanjem.

Odgovarjamo:

=> Kaj je stigma in stigmatizacija?

=> Kako se stigma izraža v družbi in kako lahko stigmo občuti posameznik?

=> Kako stigma vpliva na soočanje oz. zdravljenje duševne motnje?

=> Kako se lahko nekdo, ki trpi za duševno motnjo sooči s stigmo?

=> Kaj lahko mi kot družba naredimo za zmanjšanje stigme?

=> Zakaj pride do neodobravanja ljudi / človeka z duševno motnjo?

Povezave:

Spletna trgovina z intimnimi izdelki:

https://kunapipi.si/trgovina/​

Sledite nam na družbenih omrežjih:

https://www.facebook.com/kunapipislovenija/

https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Če se srečuješ s homeopatijo ali pa želiš spoznati, kako se zdravljenje pri zdravniku homeopatu razlikuje od zdravnika klasične medicine, potem boš v tej epizodi izvedela vse o teh razlikah.

V Sloveniji ne more biti homeopat nihče, ki prej ni naredil medicinske fakultete oz. pridobil znanje uradne medicine, homeopatska zdravila pa so regulirana in registrirana, zato je iti k homeopatu in prejemati homeopatska zdravila popolnoma varna odločitev.

Ker se nam zdi pomembno, da ima vsak možnost izbire, še posebej takrat, ko pride do bolezni ali slabega počutja, smo vam želeli predstaviti, kakšna je pravzaprav razlika v razumevanju bolezni med uradno medicino in homeopatijo.

Kaj pri bolniku odkriva homeopat, kako se odloča, ko pride do izbire zdravil, kako dolg je posvet in kako izgleda, kako homeopati dojemajo človeka in bolezen ter še mnogo več bomo odgovorili na vprašanja v današnjem podcastu.

Današnja gostja je Katja Žerjav, dr. med., ki se s homeopatijo ukvarja zadnjih 7 let, ko je po naključju v iskanju po boljših rezultatih zdravljenja pacientov homeopatijo odkrila po naključju na kongresu Bownove terapije.

Odgovarjamo:

=> Kaj je homeopatija in kdo je homeopat?

=> Kako zdravnik homepat pride do diagnoze v primerjavi zdravnika uradne medicine?

=> Kako lahko temu določite zdravilo?

=> Ali mislite, da bi bilo smiselno integrirati homeopatijo v uradno medicino?

=> Kje je meja med homeopatijo in pa placebom?

=> Na kaj se vi osredotočite, ko pride pacient k vam?

=> Zakaj klasični zdravnik ne upošteva širše slike ali pa še drugih dejavnikov?

Povezave:

Spletna trgovina z intimnimi izdelki:

https://kunapipi.si/trgovina/​

Sledite nam na družbenih omrežjih:

https://www.facebook.com/kunapipislovenija/

https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Ker na zdravje v celotnem obdobju življenja človeka največ naredimo s pravilno prehrano v prvih dveh letih otrokovega življenja, vključno z obdobjem nosečnosti, smo želeli o tem spregovoriti v podcastu.

Na področju prehranjevanja je ogromno različnih informacij, nasvetov, strokovnjakov in po drugi strani vedno manj časa za spremljanje najnovejših smernic, smo z gostom spregovorili o tem, katera živila in prehranski dodatki so pomembni v času nosečnosti in še pred samim spočetjem, kako na zdrav razvoj ploda vpliva prehrana očetov, kaj pomeni zdrava prehrana v nosečnosti v praksi in kako lahko otroka vzgojimo ali prevzgojimo v dobrega jedca.

Kot že v kar nekaj pogovorih do zdaj, je tudi pri tem, se pravi o prehrani v prvih 1000 dneh zelo pomembno, zaupamo sebi in svoji presoji ter se držimo preprostega pravila sezonsko in lokalno.

Današnji gost je Evgen Benedik, doktor znanosti iz področja prehrane – doktoriral je iz naslova Prehrana v času nosečnosti in dojenja ter maščobno-kislinska sestava humanega mleka, klinični dietetik na Kliničnem oddelku za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko ter Kliničnem oddelku za neonatologijo v pediatrični kliniki, UKC Ljubljana in je docent za področje Prehrane na biotehnični fakulteti.

Evgen pomaga nosečnicam, parom in staršem vzpostaviti optimalno prehranjevanje glede na njihove potrebe in želje in svetuje, kako lahko neješče otroke vzgojimo v dobre jedce.

Odgovarjamo:

=> Kaj zajema teh tisoč plus dni?

=> Zakaj je ključno to obdobje prvih 1000 dni in kaj je tu takega, da se kasneje ne da nadoknaditi?

=> Si to, kar ješ. Kaj to v resnici pomeni?

=> Prehrana slovenskih nosečnic in doječih mater ni optimalna. Zaužijemo preveč soli, premalo vitaminov, železa, joda. Kaj to dejansko pomeni na krožniku? Česa je preveč in česa je premalo?

=> Ali se prehrana spreminja tekom trimesečij? 

=> Pravilo je, da se je sezonska in lokalna hrana. Toda ali so v tem kontekstu potrebni prehranski dodatki?

=> Kako lahko pa kasneje v obdobju otroštva pri otrocih uredimo neješčnost oz. izbirčnost?

=> Zakaj se daje tako malo poudarka na to, kaj mora pred spočetjem uživati partner, oz. oče?

Povezave:

Spletna trgovina z intimnimi izdelki:

https://kunapipi.si/trgovina/​

Sledite nam na družbenih omrežjih:

https://www.facebook.com/kunapipislovenija/

https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Kaj je menstruacija? Ali se zavedaš svojega menstrualnega ciklusa? Ali poznaš dogajanje v telesu in počutju?

Tokrat bomo spregovorili o menstrualnem ciklu z malo drugačnega vidika.

Običajno ženske v veliki meri začnemo spremljati svoj menstrualni cikel bolj natančno šele, ko pride do težav z zanositvijo in nam je ta pomemben del našega življenja precej samoumeven.

Po navadi je spremljanje menstrualnega cikla vezano na odlaganje ali povečanje možnosti za zanositev (dotaknemo se dotaknemo tudi tega dela), a namen tega pogovora je predstaviti, kako se spremlja menstrualni cikel tudi v druge namene.

Ti nameni so predvsem namenjeni temu, da bolje poznamo svoje telo, da lažje funkcioniramo v času ko nastopi hormonsko nihanje, da vemo, ali so procesi v našem telesu nekaj normalnega ali je morda čas za obisk ginekologa in ne nazadnje, da stopimo v stik s svojo žensko naravo.

V epizodi gostja razloži, katere faze menstrualnega cikla poznamo, kako spremljamo svoj menstrualni cikel, katere metode poznamo in kako nam lahko pri tem pomagajo aplikacije.

Gostja v 24. epizodi podcasta Kunapipi je Alison Kogoj, diplomirana medicinska sestra, ki je diplomirala iz področja naravnega načrtovanja družine.

Odgovarjamo:

=> Kaj je menstruacija in kaj menstrualni cikel oziroma esterus?

=> Kako se šteje menstrualni ciklus. In kakšna je dolžina menstrualnega ciklusa?

=> Kaj je ovulacija?

=> Kaj je Billingsova metoda?

=> Kako se Billingsova metoda razlikuje od recimo standardizirane “Fertility Care” metode?

=> Zakaj je pomembno, da spremljamo svoj menstrualni cikel in ga razumemo?

=> Kaj pomeni obvladati spremljanje menstrualnega cikla?

=> Katere so najpogostejše napake pri uporabi metod pri načrtovanju družine?

=> Kako se ženske med seboj v različnih življenjskih obdobjih razlikujemo glede poznavanja in razumevanju menstrualnega cikla (npr. pri 16., poznih 20., 40. letih)?

=> Katere parametre bi mogla pametna naprava, aplikacija meriti, da bi pa lahko bolj natančno zatrdila, da gre za plodne dni?

Povezave:

Spletna trgovina z intimnimi izdelki:

https://kunapipi.si/trgovina/​

Sledite nam na družbenih omrežjih:

https://www.facebook.com/kunapipislovenija/

https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Vsak izmed nas se lahko znajde v situaciji, ko se počutimo nemočne. Težava pa nastane, ko je ta občutek nemoči vsesplošno prisoten.

Tokrat govorimo o občutku nemoči v povezavi s partnerskimi odnosi. Pogovarjamo se o tem, kako prepoznati občutke in situacije, ki v nas prebudi to nemoč in seveda, kako lahko to tudi prekinemo.

Zelo tanka meja je med tem, kdaj ta občutek nemoči pri osebi razumemo in kdaj ta občutek hranimo, ga spodbujamo. Prav tako pa je tanka meja med tem, da postavimo meje, pri tem pa ne dajemo očitkov.

O tem, kako postaviti meje na zdrav način se bomo podrobneje pogovarjali v enem izmed prihodnjih podcastov, tokrat pa bolj podrobno predstavimo samo perspektivno nemoči ženske v partnerskem odnosu.

S tem podcastom želimo dati sporočilo, da je možno ugotoviti, kaj si želimo, da je možno izraziti svoja pričakovanja in želje ter da je možno postopoma vzeti svoje življenje v svoje roke.

Primeri, ki jih navajamo, so navedeni izključno za to, da bi se lahko v tem prepoznale in ne za to, da bi poglabljale te občutke ali pa vlogo žrtve. 

Gostja v 23. epizodi podcasta Kunapipi je Gabrijela Šnajder, družinska in zakonska terapevtka ter geštalt pedagoginja.

Odgovarjamo:

=> Kaj je občutek nemoči, ne glede na to v kakšnem smislu je in iz kje izvira?

=> V povezavi s čim nastane občutek nemoči?

=> Kako se ta nemoč izraža v partnerstvu?

=> Kako lahko občutimo nemoč in katera čustva so še vpletena ob nemoči?

=> Kaj to pomeni, da moramo sami poskrbeti zase in za svoje potrebe v praksi?

=> Kako se psihično pripraviti, na to, da bomo vztrajale, ne glede na to, če bi bil prvi odziv “ne”?

=> Kaj so še recimo neke situacije po izkušnjah, o čem vam klientke pripovedujejo, da si situacije, ko občuti nemoč v partnerskem odnosu in ne zmore izraziti svojih želja in doseči kar želi?

=> Ali obstajajo kakšni načini, kako prepoznati, ko začutimo neko neprijetnost, ali pa nemoč?

=> Kako lahko povzamemo in naredimo konkretne korake, kako stopiti iz tega začaranega kroga občutka nemoči? 

Povezave:

Spletna trgovina z intimnimi izdelki:

https://kunapipi.si/trgovina/​

Sledite nam na družbenih omrežjih:

https://www.facebook.com/kunapipislovenija/

https://www.instagram.com/kunapipi_si/​

Če se soočate s čustvenim prenajedanjem ali s prenajedanjem, ki je posledica katerega drugega vzroka, je verjetno za vas stiska, da bi s tem početjem prenehali, zelo velika.

Da je prenajedanje enostavno prekiniti, je mit. Najpogosteje je to težava, ki je v nas globoko zakoreninjena in obstaja veliko razlogov, zakaj to počnemo. Prenajedanje običajno vodi tudi v povečanje telesne teže, ki ustvari začaran krog še slabšega počutja, občutka krivde, poraženosti, nezmožnosti.

Ko sledimo svojim občutkom, se o njih sprašujemo, spremljamo svoje vzvode pri prehranjevanju, je doseči cilj in prenehati s prenajedanjem, spremeniti neke dnevne navade bistveno lažje.

V podcastu gostja razloži, katere vzroke za prenajedanje poznamo, kakšni občutki se lahko pojavljajo in kako lahko na svoje dnevne navade vplivamo, da pridemo do želenega rezultata.

Gostja v 22. epizodi podcasta Kunapipi je Alja Fabjan, integrativna psihoterapevtka s certifikatom Mednarodne zveze za integrativno psihoterapijo, doktorandka Zakonske in družinske terapije in supervizorka v procesu.

Odgovarjamo:

=> Kako resen je problem prenajedanja?

=> Kdaj je nekdo predebel, ali obstaja neka definicija, je debelost subjektivna ali objektivna?

=> Kdaj se zgodi, da človek opazi, da se je zredil?

=> Kateri dejavniki vplivajo na povečanje telesne teže in kateri dogodki v življenju vplivajo na spremembo prehranjevalnih vzorcev, če bi jih lahko opredelili?

=> Ali obstajajo kakšni triki, da bi si lahko v tistem momentu, ko napade hrepenenje, se tega zavedali in se vseeno odločili, da ne bomo posegli po takšni hrani?

=> Kateri so razlogi za prenajedanje?

=> Ali je prekomerna teža problem samodiscipline, pomankanje motivacije, znanja, ali je težava kje drugje? Kakšno je razmerje med kompulzivnim prenajedanjem in ostalimi oblikami prenajedanja?

=> Za kakšnim pomanjkanjem trpijo ljudje, ki nadomeščajo s hrano?

=> Ali obstajajo tipična prepričanja, ki povzročajo potrebo po prenajedanje in kako se jih lahko zavemo?

=> Kako je prenajedanje lahko kulturno pogojeno?

=> Kakšni so miti o kompulzivnem prenajedanju?

=> Kako so lahko že otroci v vrtcih s prekomerno težo?

Povezave:

Spletna trgovina z intimnimi izdelki:

https://kunapipi.si/trgovina/​

Sledite nam na družbenih omrežjih:

https://www.facebook.com/kunapipislovenija/

https://www.instagram.com/kunapipi_si/​