Od setve do žetve

Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor letos praznuje 130-letnico delovanja. Na prireditvi v počastitev te pomembne obletnice in seveda ustanove, katere poslanstvo je strokovno izobraževanje in svetovanje kmetom, so se zazrli v zgodovino in spregovorili o izzivih kmetijstva. RRA Zeleni kras, ki deluje na območju šestih Primorsko – Notranjskih občin je pripravil tradicionalni festival kolin. Letos bo so ga razdelili v tri sklope, in raztegnili vse tja do konca januarja prihodnje leto. Med drugim pripravljajo številne zanimive delavnice in bogato kulinarično ponudbo. Na koncu pa še o žbrinci. Vas zanima, kaj je to? Prisluhnite oddaji.

Pred največjim praznikom vinogradnikov, dnevom sv. Martina, ki pregovorno mošt spreminja v vino, se po državi vrstijo martinovanja in pokušine mladega vina. Tudi na Bizeljskem se martinovo tradicionalno zaznamuje z veselico s krstom mošta. Od tam je tudi predsednik Vinisa, Blaž Zagmajster, z njim se pogovarjamo o stanju v tej panogi in o pobudi, da se za vinogradništvo v letošnjem letu prizna naravna nesreča. Napovedujemo ozaveščevalno akcijo Teden slovenske hrane, ki je nadgradnja Tradicionalnega slovenskega zajtrka in bo letos potekal prvič. Vino in kakovostna lokalna hrana sta tudi osnova turistične ponudbe, ta pa je na turističnih kmetijah vedno obogatena s tradicijo in regijskimi značilnostmi. Na turistični kmetiji Stogelj iz Luč je to zgornjesavinjski želodec, geografsko zaščitena kulinarična specialiteta.

Pred skorajšnjim največjim vinogradniškim praznikom, ko se mošt spremeni v vino in kleti na široko odprejo vrata vinoljubcem, smo preverili, kakšen vinski letnik je v sodih. Vinarji so že ob trgatvah napovedali, da je pridelka bistveno manj, a kakovost je izjemna. Ob tem opozarjajo še na vse težje razmere na vinskem trgu in – kot smo slišali v tokratni oddaji – ob vse izrazitejših podnebnih spremembah in opuščanju vinogradništva trendi v tej panogi niso pozitivni.

Samooskrba s krompirjem v Sloveniji zadnje desetletje ne dosega niti 70-odstotnega deleža. Nič drugače ni tudi na Primorskem; tam se s pridelavo krompirja – ob vrtičkarjih – ukvarja približno 1.850 kmetij na približno 400 hektarjih površin. Pomemben razlog za upad pridelave krompirja so po mnenju stroke cenovna nihanja na trgu in premajhna organiziranost pridelovalcev. Na Goriškem želijo spodbuditi pridelovalce in gostince k večjemu sodelovanju na podlagi čim širše in čim raznovrstnejše ponudbe krompirjevih jedi. Poudarek je na njoku kot novem gastronomskem povezovalnem čezmejnem produktu.

Več v oddaji, v kateri bomo govorili tudi o vse večjem zanimanju vinogradnikov za stare vinske sorte. Te obetajo in so tržno zanimive, poudarjajo vinarji na Primorskem. V oddaji smo se pozanimali tudi o letini sadja v koroških sadovnjakih.

Združenje kmečkih sirarjev Slovenije povezuje 130 kmetij, na številnih pa sirarsko pot nadaljujejo mladi prevzemniki, ki z novimi, inovativnimi idejami iščejo nove tržne poti, ohranjajo kmetije in ostajajo na podeželju. Sir pa nima le prehranske vrednosti, temveč v sebi nosi zgodbo in sporočilo nekega okolja. Ob 15. oktobru – svetovnem dnevu kmetic smo pred mikrofon povabili mlado prevzemnico Zalo Stegel s kmetije Tomaževi z Malega Ubeljskega pri Postojni in se pogovarjali predvsem o konjih pasme haflinger, ki jih ima na svoji kmetiji. Domačija Metul iz Luč pa je turistična kmetija z nastanitvijo, ki sredi neokrnjene narave obiskovalcem nudi mir, hkrati pa je odlično izhodišče za raziskovanje Zgornje savinjske doline.

Čebelarsko društvo Nova Gorica praznuje 110-letnico delovanja, čeprav je medena letina pod povprečjem, pa jim to ne more pokvariti prazničnega razpoloženja. Razlogov za zadovoljstvo pa nimajo v Združenju hribovskih in gorskih kmetij Slovenije, kjer opozarjajo, da mora država korenito spremeniti odnos do kmetovanja na območjih z naravnimi omejitvami. Predvsem pa mora te kmetije učinkovito podpreti z ukrepi kmetijske, davčne, socialne, prostorske in gospodarske politike. V nasprotnem je vprašljiv njihov obstoj.

Obdržalo pa se je zadružništvo v Vipavski dolini, kjer so v okviru letošnje trgatve zaznamovali 130. obletnico ustanovitve prve vinske zadruge na območju Slovenije. O vsem tem v tokratni oddaji.

V oddaji Od setve do žetve smo se tokrat ustavili pri sirarjih, in sicer pri 4. Festivalu slovenskih sirov in posvetu, na katerem so se predstavili mladi sirarji s svojimi zgodbami. Govorili pa smo še o bučah, o letošnji letini, s katero so lahko pridelovalci bolj zadovoljnikot z lansko, in posvetili pozornost tudi ajdi, poljščini, ki se v zadnjih letih vrača na naše krožnike.

V ospredju oddaje je vprašanje trajne zaščite kmetijskih zemljišč. Sedanji sistem prostorskega načrtovanja ga ne zagotavlja. Z direktorico Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Ireno Tušar se pogovarjamo o dolgoročnih zakupih državnih kmetijskih površin. Pozornost bomo namenili tudi ekološkemu kmetijstvu, ki se ne more pohvaliti z rastjo, kot tudi ne s prodorom v kuhinje javnih zavodov. Med ključnimi nalogami dejavnikov na tem področju so izmenjava dobrih praks, ozaveščanje in povezovanje.

Pred prihajajočimi oktobrskimi volitvami Kmetijsko gozdarske zbornice smo se z direktorjem Janezom Pircem pogovarjali o delovanju te največje nevladne kmetijske organizacije v zadnjih štirih letih. Volitev se sicer lahko udeleži dobrih 110.000 lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov in približno 2000 pravnih oseb. Pirc volilne upravičence poziva, naj se na glasovanje odpravijo v čim večjem številu, saj lahko samo tako posredno sodelujejo pri oblikovanju kmetijske politike. V oddaji tudi o letošnjem pridelku hmelja – sezona, pravijo, je bila podpovprečna in o trgatvi v Radgonskih goricah, ki se je začela veliko prej kot običajno. Kdo vse je trgal in kakšna je bila letina?

V redni tedenski oddaji, namenjeni kmetijstvu in podeželju, smo se tokrat ustavili pri mladih v tej panogi. Tudi zanje časi niso rožnati in med drugim smo jih vprašali, kaj jih trenutno najbolj skrbi. Jesen je čas za obiranje darov narave, o letošnjem pridelku koruze in paradižnika smo govorili v tej oddaji, zaokrožili pa smo jo z iztekajočim se razpisom za namakalne sisteme, namenjene več uporabnikom.