Od setve do žetve

V teh dneh lahko poiščete dva javna razpisa za naložbe v ureditev oziroma postavitev trajnih nasadov. Prvi je težak 6 milijonov evrov, drugi pa 15 milijonov – pri slednjem bo 8 milijonov namenjenih kmetijam, 7 pa pravnim osebam in samostojnim podjetnikom. V oddaji še o kraškem pršutu in teranu, ki sta večna sopotnika, prijatelja ter ambasadorja Krasa in njegove tradicije. Tako v svoji novi knjigi z naslovom Med žlahtnim kraškim pršutom in blagodejnim teranom piše doktor Stanislav Renčelj. Mlad prevzemnik Robert Brožič iz Gornjega Zemona pri Ilirski Bistrici pa je poln novih idej, za katere je navdušil tudi soprogo Saro. Hobi je, kot pravita, prerasel v nekaj veliko večjega, ustvarila sta blagovno znamko Iz gozda.

V začetku prodajne sezone zelenjave v ospredje postavljamo kaotične in kritične razmere pri prodaji slovenske zelenjave trgovskim mrežam. Letošnjo sezono zaznamujejo zahtevne razmere pridelave, višji stroški in nizke dosežene cene že na začetku sezone. Ob tem pa varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano ugotavlja tudi nezakonita ravnanja.

Predstavljamo projekt, ki se ukvarja z inovativnostjo žensk na podeželju in v kmetijstvu in spoznali eno od konkretnih ženskih zgodb. Tovarna olja GEA letos praznuje 120 let delovanja, je pa tudi pomembna proizvajalka štajersko-prekmurskega bučnega olja z zaščiteno geografsko označbo, v oddaji tudi o tem.

V kmetijski oddaji smo izpostavili varno rabo fitofarmacevtskih sredstev in ob tem opozorili na povečanje nedovoljene trgovine prek tujih spletnih portalov pri nas. Ker pa bosta k manjši rabi teh sredstev zagotovo pripomogli tudi robotizacija in digitalizacija v kmetijstvu, smo predstavili tudi nekaj robotskih rešitev, ki bodo postale v tej panogi tudi zaradi pomanjkanja delovne sile v prihodnosti nepogrešljive.

Zaradi vremenskih razmer in škodljivcev je letošnja letina češenj v Vipavski dolini in Goriških brdih zelo klavrna, običajni pridelek češenj se je tako prepolovil.

Pridelovalcem so poleg močnega dežja pridelek zredčili spomladanska sodra in velika temperaturna nihanja ozračja. Deževje je povzročilo pokanje in gnitje plodov. Vse te težave pa niso preprečile festivala briške češnje na Dobrovem, v Medani in Kojskem. V oddaji namenjamo pozornost še avtohtoni ovci, belokranjski pramenki, navzoči smo bili tudi na razglasitvi volilnih rezultatov Zadružne zveze Slovenije.

Letos mineva 20 let našega članstva v Evropski uniji. V oddaji tudi o tem, kakšen napredek ali morda nazadovanje je v tem času doživelo naše kmetijstvo. Mejice - pasove grmičevja in dreves, med katere se rada primešajo še zelišča in druge rastline, ponavadi najdemo na mejah kmetijskih zemljišč in ob vodotokih. Imajo zelo pomembno vlogo in so polne življenja, vendar pa se vse preveč lastnikov parcel tega ne zaveda in jih uničuje. V oddaji o ozaveščanju o njihovem pomenu in tudi o ozaveščanju o pomenu zdrave lokalno pridelane hrane in zdravega življenjskega sloga. Projekt Po poti zdravja so pripravili in izpeljali v Bolnišnici Sežana v sodelovanju z lokalnimi partnerji.

Slovenija je že več kot 30 let članica mednarodne organizacije ICAR. Prejšnji teden pa je vnovič gostila kongres ICAR in Interbull, ki sta s svojimi standardi na področju selekcije in nadzora ključni za napredek v govedoreji in reji drobnice. V oddaji Od setve do žetve izvemo, kako pomembno je njihovo delo za dobre poslovne in okoljske rezultate kmetij.

Ob izteku tedna parkov pozornost namenjamo tudi možnostim in priložnostim kmetovanja v zaščitenih območjih. Predstavniki različnih parkov so izkušnje izmenjali pred dnevi v Beli krajini.

Predstavljamo tudi novo, te dni odprto zadružno Trgovino pri Zmaju na osrednji ljubljanski tržnici. Gre za prvi skupni zadružni prodajno-promocijski prostor za predstavitev ponudbe zadrug iz vse Slovenije.

V oddaji Od setve do žetve smo se ustavili na Ptuju, kjer ta konec tedna diši po domačih dobrotah, kajti v Minoritskem samostanu se je odvijal tradicionalni, 35-ti Festival dobrot slovenskih kmetij. Strokovne komisije so sredi tedna ocenile še zadnje od 900 izdelkov, poslanih na ocenjevanje; nagrajeni izdelki pa so bili po nekaj letih premora znova razstavljeni. Kaj ta ocenjevanja pomenijo za promocijo kmetij, kako znajo unovčiti priznanja in kako inovativni morajo biti, da prepričajo potrošnika, smo slišali v kmetijski oddaji.

Uporaba digitalnih tehnologij je v slovenskem kmetijstvu na razmeroma nizki ravni, ugotavljajo na fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Zato so v svojem Laboratoriju za telekomunikacije razvili rešitve, s katerimi ob pomoči senzorike oziroma občutljivih elektronskih naprav predčasno odkrivajo bolezni ali druge škodljive posledice v vinogradih. To je projekt »pametnega vinograda«, ki se po treh letih končuje, v njem pa je sodelovalo sedem vinogradnikov iz Primorske in Štajerske. Podrobnosti in pomen teh rešitev, ne samo za vinogradništvo, ampak za kmetijstvo na splošno, predstavljamo v tokratni oddaji. Odpravili smo se še v vasico Pedrovo na robu Krasa nad braniško dolino, v kateri biolog in ekonomist redita stoglavo čredo ovac in koz slovenskih avtohtonih pasem. Za konec pa smo v Apačah obiskali tamkajšnjega katoliškega duhovnika, ki je aktualni »najskrbnik« gozda v Pomurju.

S pomladjo se je začela sezona klopov. Ti ne ogrožajo le ljudi, temveč tudi živali, saj prenašajo številne nevarne bolezni. O preventivi in zdravljenju smo se pogovarjali z dr. veterinarske medicine Mihaelo Bizjak. V Parku Škocjanske jame so pripeljali h koncu še enega od projektov, namenjenih obnovi in ohranjanju travišč in mokrišč, kjer živijo različne avtohtone rastlinske in živalske vrste. Izkrčili so skoraj 40 hektarov gozda na Vremščici in površine namenili paši, obnavljali pa so tudi travnike in kale. Aljoša Kirn pa na ranču Solne nad Ilirsko Bistrico goji industrijsko konopljo in jo pošilja v tujino na predelavo v zdravilne pripravke. Glede na vse predpise in zahteve je to opravilo pri nas vse prej kot enostavno, na to pot pa ga je popeljala bolezen njemu drage osebe.

Pozeba, ki tudi letos ni prizanesla kmetijstvu, je postala stalnica. O tem, kako so v najbolj kritičnih dneh reševali svoj pridelek, smo se pozanimali na eni od dolenjskih kmetij. Pridelovalci pa bi v prihodnje potrebovali tudi učinkovitejše ukrepe, ki bi jih podprla država. Govorili smo tudi o zakonodaji, ki se pripravlja na evropski ravni, glede proizvodnje in rabe rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami. Te so lahko koristne, prinašajo pa tudi nekatere pasti. Predstavili smo tudi prvi rezultatsko usmerjen ukrep, namenjen ohranjanju suhih travnikov, izvajati naj bi se začel prihodnje leto. Ključno pri tem je, da se kmetje naučijo spremljati stanje travišč in da se vzdrževanje ali izboljševanje zaščitenih habitatov tudi pošteno ovrednoti.