Od setve do žetve

Te dni mineva 10 let od katastrofalnega žledoloma na Postojnskem in širšem območju Notranjske. Kako uspešna je bila sanacija? Katere drevesne vrste so se izkazale za najboljše na prizadetih obočjih? Na Goriškem pa v teh dneh marsikje jedo solkanski regovt. Postopek pridelave je vse prej kot enostaven, zato so temu primerne tudi cene. Razveseljive novice pa prihajajo iz vasice Pedrovo. Polovica je leži na kraškem, polovica pa na flišnem območju. V po 2. svetovni vojni skorja izpraznjeno naselje se namreč vrača življenje. Tam oživljata kmetijo biolog Borut Kokalj in ekonomist Tom Ločniškar, ki je v želji, da bi se čimbolj posvečal avtohtonim pasmam drobnice, pustil službo in postal kmetovalec.

V prvi februarski oddaji Od setve do žetve smo izpostavili zeleno, varno in digitalno kmetijstvo, nato pa smo se pozanimali, kako je s pridelavo sladkorne pese, potem ko je ta po odpravi evropskih kvot v Sloveniji znova dovoljena. Ali je prav industrijska konoplja na podnebne spremembe prilagodljiva rastlina, ki bi jo veljalo pridelovati v večjem obsegu? Tudi o tem smo govorili v tej oddaji.

Čas negotovosti, v katerem smo, kliče po povezovanju in soustvarjanju stabilnejše prihodnosti. V tujini kmetje ne nastopajo sami na trgu, ampak povezani, tako zmanjšajo stroške in so odpornejši na krize. V oddaji predstavljamo enega od uveljavljenih poslovnih zadružnih modelov pri nas, ko kmete povezuje mlekarna. Govorimo o mlekarni Celeia, ki je v skoraj 100% lastništvu kmetov zadružnikov. Spoznamo trajnostni model v Španiji -specilizirano ovčerejsko kooperativo, ki gradi na močni blagovni znamki z zaščiteno geografsko označbo. Na pot pa pospremimo tudi povezovanje ekoloških kmetov iz Pomurja v društvu in v zadrugi.

Slovensko sadjarstvo je v zadnjem obdobju zaradi naravnih ujm na eni strani in gospodarskih razmer na drugi v nezavidljivem ali že kar kriznem položaju. To se kaže v upadu pridelave, slabši kakovosti in izgubljanju konkurenčnosti, so med drugim opozorili na mednarodnem sadjarskem kongresu, ki je bil med tednom v Krškem. Težave in izzivi zaradi podnebnih sprememb, načinov pridelave, zelenega prehoda in digitalizacije so lahko tudi priložnosti tako za sadjarje kot državo, smo še slišali na tem strokovnem srečanju. Prvi razpisi v okviru strateškega načrta za trajne nasade se obetajo v aprilu. Mesec prej pa bo uradno in pod pokroviteljstvom Društva rejcev drobnice Idrija - Cerkno ob rokodelski zaživela tudi kulinarična sekcija. Njen namen je obuditi stara znanja o uporabi mesa drobnice in pripravi tradicionalne bakalce. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, pa se seznanimo tudi z ugotovitvami inšpekcijskega nadzora pri uporabi oljčnih tropin.

Leto 2023 je bilo v vseh pogledih težko. Tako zaradi vremenskih ujm kot zaradi uvajanja novih ukrepov Skupne kmetijske politike, ugotavljajo na Kmetijsko gozdarski zbornici. A glede na napovedi bo tudi letošnje polno izzivov. Občina Ilirska Bistrica bi rada uredila predelovalnico, v kateri bi lahko občani, pa tudi ostali uporabniki s širšega območja, predelovali svoje kmetijske pridelke – predvsem sadje in zelenjavo, pa tudi zelišča. Trenutno z anketo ugotavljajo, koliko je za to zanimanja. Društvo Antonovanje na Kogu pa ob godu sv. Antona Puščavnika že skoraj poldrugo desetletje pripravlja "čurkarijado" in pokušino čurk. V oddaji tudi o kolinah in o tem, kaj čurke sploh so.

Oddaja Od setve do žetve prinaša dva poudarka, to sta uporaba umetne inteligence v kmetijstvu in projekcije podnebnih sprememb. Predstavljamo prve pozitivne učinke pri uporabi umetne inteligence v kmetijski zadrugi Šaleška dolina. Predpogoj za to sta urejen zajem in digitalizacija podatkov. Seznanjamo se s skrb vzbujajočimi podnebnimi projekcijami ter možnimi rešitvami za zmanjšano tveganje pridelave. Med njimi so investicije v zaprte sisteme in v moderne tehnologije. Podnebne spremembe upoštevajo tudi novi gozdnogospodarski in lovskopravljavski načrti do leta 2030.

V silvestrski oddaji Od setve do žetve smo nanizali kratke pogovore s kmetovalci in strokovnjaki z različnih koncev naše dežele, in sicer smo se ozrli na leto 2023 in poudarili pričakovanja za novo leto. Ker prilagajanje kmetijstva na podnebne spremembe pri nas v zadnjem desetletju ni bilo sistematično, nam narava izstavlja vse višje račune. Tako je bilo tudi v letu 2023, ko je ekstremno vreme številnim kmetom zdesetkalo pridelek. A kot smo slišali, ima delo v kmetijstvu tudi svetlejšo plat.

Sredi uresničevanja sanacijskega načrta in velike vneme pogozdovanja goriškega Krasa po lanskem uničujočem požaru, v Parku Škocjanske jame menijo, da pogozdovanje Krasa nasploh ni dobro. Travišča namreč pospešeno izginjajo, saj je njihov delež samo še 19 od vsaj 42-ih odstotkov, ki so potrebni za ohranitev biotske pestrosti. Pogozdovanje to samo še poslabšuje, so še prepričani v nedrjih klasičnega krasa. Iz Zavoda za gozdove odgovarjajo, da si je s pogozdovanjem narava opomogla in na kamnito kraško goličavo vrnila prst. Vsaka stran - tudi s sklicevanjem na zakonodajo - zagovarja svoj prav, prvi izziv, da poiščeta skupni jezik in strategijo pa je lahko 600 hektarjev nekdanjih kmetijskih površin na pogorelem goriškem Krasu. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, se seznanjamo še z rezultati odkrivanja podeželske dediščine skozi raziskovanje tipičnih lastnosti vin. V Ložah pri Vipavi pa smo obiskali vinarja letošnjega leta.

Slovenija je po namakanju kmetijskih površin na repu Evropske unije, Španija pa se lahko pohvali z eno najbolj navdušujočih namakalnih infrastruktur. Kakšne so razlike in zakaj so Španci pri tem tako zelo uspešni? Če že nismo tako zelo prodorni pri namakanju, pa smo toliko bolj pri skrbi za gozdove. Zavod za gozdove je tudi letos razglasil 14 najskrbnejših gospodarjev oziroma lastnikov gozdov. Kakšne so njihove odlike? Pr' Birtovih v Prešnici pa po novem odločitve o nadaljnjem razvoju kmetije in projektih sprejemata mlada gospodarja Domen in Saša Benčina. Sledita svojim sanjam in uresničujeta ideje in zamisli, ki jima jih nikoli ne zmanjka.

Turistične kmetije na Koroškem navdušujejo na vsakem koraku. Največji preboj so dosegle prav zaradi medsebojnega sodelovanja in povezovanja. Najbolj znane jedi iz bogate koroške gastronomske dediščine na kmetijah so kvočevi nudeljni, povitnek, mežrli, rpičeva župa, koroški mošt in črnice. Poleg vrhunskih okusov ponujajo tudi doživetja vseh vrst. V oddaji Od setve do žetve smo jih obiskali samo nekaj: ekološko turistično kmetijo Ravnjak, kmetijo in ekohotel Koroš, kmetijo Mikl, kmetijo Ploder, Izletniško in učno turistično kmetijo Klančnik in kmetijo Lešnik.