Od setve do žetve

V oddaji Od setve do žetve smo nekaj pozornosti namenili ekološkemu kmetovanju. O dejanskem stanju in trendih so razpravljali na nedavni strokovni konferenci v Mariboru; povzeli smo nekaj misli, nato pa govorili o za pridelavo zelo pomembnem ukrepu – gnojenju. Obiskali smo tudi eno najobetavnejših kmetij na Ptujskem, kjer sledijo najsodobnejšim trendom, tudi glede varovanja okolja. Ob koncu pa smo napovedali še tradicionalne Lombergarjeve dneve v Mariboru.

Rejci govedi in drobnice v Brkinih in na Krasu so zaradi pogostih napadov volkov na njihove črede vse bolj obupani. Do konca oktobra so zabeležili 69 škodnih primerov, približno polovica se jih je zgodila spomladi. Napad volka povzroča rejcu izdatno škodo, ki je država v vseh primerih ne priznava, z veliko in nerazumljivo zamudo pa se tudi odziva na predloge za odstrel zveri. Pred njihovimi plenilskimi napadi niso rejne živali varne niti za visokimi elektromrežami. Da je dobrobit živali ključnega pomena za uspešno in razvojno naravnano kmetijo je bil osrednji poudarek letošnjega izbora Naj hlev. Ljubljanske mlekarne so ta naziv podelile letos prvič, prejela pa ga je kmetija Čretnik s Perovega pri Žalcu. V oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, tudi o ustanovitvi prve kmetijske šole v nekdanji deželi Kranjski ter zdajšnji vlogi in izzivih izobraževanja na kmetijskem področju.

Ob letošnjem Tradicionalnem slovenskem zajtrku, ki poudarja pomen kruha, se ne moremo izogniti razmisleku o razmerah za pridelavo pšenice pri nas in o izzivih, s katerimi se srečujejo pridelovalci. Kako na njihovo delo vplivajo enormni stroški energije in podnebne spremembe ter geopolitične razmere? Slovenska kmetica leta je postala 65-letna Marija Rožman iz Terbegovcev v občini Sveti Jurij ob Ščavnici. Čeprav je kmetijo pred dobrim desetletjem prevzel sin, je gospa Marija tam še vedno nepogrešljiva. V Ilirski Bistrici pa je nekdaj delovalo veliko odličnih zeljarjev, ki so pridelke večinoma prodajali na območje bližnje hrvaške Reke. Ko jih je od kupcev ločila meja, je večina obupala. Ampak ne Vincenc Primc, ki se lahko pohvali z odličnimi rezultati.

V Martinovi nedelji ocenjujemo letošnji letnik vina. Vinarji iz vseh treh vinskih dežel enotno ugotavljajo, da gre za zahtevno leto, da se bo treba prilagoditi novim podnebnim razmeram z ekstremnimi vremenskimi pojavi, opozarjajo na nevarnost trsne rumenice in se zanimajo za nove tržne izzive. Naši sogovorniki so Klemen Lisjak, s Kmetijskega inštituta Slovenije in direktor kleti Vina KRAS, Marjan Colj; direktor Kmetijske zadruge Šmarje Marko Jurak in vodja prodaje v Hiši vin Emino Matija Jagrič ter Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj, in Jernej Potrč, mladi ptujski vinar.

Letošnja neurja s točo in plazovi so povzročila veliko škode tudi v kmetijstvu, zato smo v oddaji Od setve do žetve spregovorili o prilagajanju na podnebne spremembe. Obiskali smo kmetijo Šlamberger v Zrkovcih, eno največjih pridelovalk krompirja, mlajši del družine pa se ukvarja tudi s pridelavo in predelavo sladkega krompirja. Še pri mladih štajerskih vinarjih smo se ustavili; ti se zavedajo, da je čas za spremembe v vinogradništvu, zato se povezujejo.

Kmetje v Vipavski dolini so, podobno kot drugod, ogorčeni nad novo določitvijo območij okoljsko občutljivega trajnega travinja. Zaradi omejitev namreč veliko lastnikov svojih zemljiščne more obdelovati po svojih željah in načrtih, na Ajdovskem in Vipavskem pa je ta ukrep med drugim pripomogel k manjšemu zanimanju za pristop k načrtovanemu novemu namakalnemu sistemu v Zgornji Vipavski dolini. Tamkajšnji občini so ministrstvi za kmetijstvo in naravne vire ter zavod za varstvo narave že pozvali k spremembi omejitvenih določil, svoj predlog k problematični uredbi pa ima tudi kmetijsko-svetovalna stroka. O letošnji pridelavi in predelavi sliv v Brkinih nam je več povedal edini vitez žganja v Sloveniji, obiskali smo tudi Selekcijsko-trsničarsko središče Vrhpolje pri Vipavi.

Se kmetom v Vipavski dolini vendarle obetajo boljši časi? Pristojne ustanove pravijo, da večjih zadržkov za prevzem in tehnološko posodobitev namakalnega razvoda Vogršček v spodnji Vipavski dolini ni. V last in upravljanje naj bi ga namreč z novim letom prevzelo pet občin na Goriškem. Čeprav so slovenski hmeljarji poleti menili, da bo letošnja bera zelenega zlata večja, so vseeno zadovoljni z njegovo kakovostjo. V Brkinih pa nimajo hmelja in piva ter ne grozdja in vina. So pa zelo ponosni na jabolka in slive, iz katerih pripravljajo številne jedi in pijače. Do sredine novembra lahko obiščete tradicionalni Festival brkinske sadne ceste in se o tem prepričate sami.

Na Primorskem, ki je naša največja vinorodna dežela, je letošnja trgatev končana. V Vipavski dolini, Goriških brdih in na Krasu beležijo manjši pridelek grozdja od običajnega, predvsem zaradi toče, medtem ko je v slovenski Istri letina količinsko podobna lanski. Zato pa je kakovost grozdnih jagod po strokovnih ocenah dobra, čeprav so sladkorne stopnje nižje, posledično tudi alkoholne, bodo pa vina sočna, sadna in lahka – skratka, stroka napoveduje na Primorskem presenetljivo dober vinski letnik. Ali bo temu res tako, bodo ugotavljali tudi v agroživilskem laboratoriju Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, kjer se lahko pohvalijo za novimi, inovativnimi pripravami za analizo kakovosti vina ter drugih alkoholnih in brezalkoholnih pijač. V oddaji, smo se odpravili tudi v Krško, kjer so predstavili desetletne rezultate projekta Okusi Posavja.

Oddaja je tokrat namenjena razmislekom o nadaljnjih korakih na področju ekološkega kmetijstva. Katere izzive pri razvoju in širitvi ekološkega kmetijstva vidijo ekološki kmetje Aleš Fister, Blaž Zagmajster in Gregor Slavec? Projekt Ekološko kmetijstvo – naša skupna prihodnost poleg prenosa znanja prinaša tudi ekonomske izračune preusmeritve, poudarjata Martina Bavec iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vire Univerze Maribor in Igor Hrovatič iz Kmetijsko gozdarske zbornice. Ivan Drev iz KZ Šaleška dolina pa predstavlja primer dobre prakse odkupa ekološke govedine iz zadružnih vrst.

Tokratno oddajo Od setve do žetve smo v celoti namenili izbiranju inovativnega mladega kmeta, ki sta ga že 14-ič zapored organizirali Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije. Organizatorji pravijo, da je namen izbora podpirati inovativnost med mladimi na področjih kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Letos se za naziv poteguje 6 kandidatov, po abecednem redu smo jih predstavili v naši oddaji.