Od setve do žetve

Kmete in strokovne kmetijske službe te dni pošteno razburjajo izhodišča novega zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici, ki naj bi med drugim predvidela tudi spremembe kmetijske svetovalne službe in prenos le-te z regijskih kmetijsko-gozdarskih zavodov na domnevno novo ustanovljeni centralni organ v Ljubljano. Kmetje se bojijo, da bi s centralizacijo izgubili nepogrešljivega svetovalnega partnerja. Navkljub neugodnim vremenskim pogojem je letošnja letina koruze povprečna, zelo skromen pa je pridelek oljnih buč. Ljubljanska Biotehniška fakulteta pa bo s Centrom za podjetništvo in turizem Krško, v sklopu projekt EIT Food Hub Slovenija, v Krškem in Posavju izvedla terensko raziskavo projekta, katerega namen je povezati ključne akterje regijskega agroživilstva, aktivirati mlade ter spodbuditi javno razpravo o možnostih razvoja kmetijskega in živilskega sektorja.

Osrednja tema oddaje je sadjarstvo. Ta panoga je v zadnjih desetih letih utrpela veliko škode tako zaradi ekstremnih vremenskih kot tudi neugodnih tržnih razmer. Stopnja samooskrbe se je s 60 % zanihala na najnižjo raven 14 %, v zadnjih letih pa se spet dvignila na 32 %. Pogovarjamo se z nosilcem sadjarske kmetije Radej iz Sevnice. Izpostavljamo nekaj izzivov sadjarske panoge, med katerimi so podnebne spremembe, doseganje primernih cen, večji delež sadja v Javnih zavodih, ozaveščanje potrošnikov, potvorba porekla in priprava strategije za dvig samooskrbe s sadjem. Predstavili smo tudi finančne instrumente v kmetijstvu. Prvi instrument, ki ga bo regionalni razvojni sklad razpisal, bodo ugodna posojila za male kmetije.

V oddaji Od setve do žetve smo mlade kmete povabili k sodelovanju na novem razpisu za dodelitev finančne pomoči pri vzpostavljanju gospodarstev, potem smo preverili, kako je s trgatvijo v vinorodnih deželah Posavje in Podravje; predstavili smo tudi koncept samooskrbovalnice Desetinka in ob koncu oddaje govorili še o soku iz mlade pirine trave.

Za vinogradniki na Primorskem je težavno leto, predvsem zaradi vremenskih razmer in z njimi povezanih posledic, ki se odražajo v manjšem pridelku in boleznih trsov. Čeprav se je trgatev že začela, negotovosti glede kakovosti in količine obranega grozdja še ni konec. Kajti vreme je letos vinogradnike že večkrat neprijetno presenetilo. Pridelka bo po ocenah stroke zagotovo manj, v Goriških brdih za četrtino običajne letine. Na kakovosti, ki bo tudi slabša od lanske, pa lahko grozdne jagode še pridobijo s suhim in sončnim vremenom. V današnji oddaji smo tudi preverili, kako je z letošnjo letino oliv, in izvedeli, pred katerimi novimi izzivi so primorski oljkarji. Za konec pa se podamo še v Brje na Ajdovskem, kjer v tamkajšnjem učnem centru že skoraj desetletje nudijo pridelovalcem v uporabo opremo za predelavo sadja, po novem pa tudi za žganjekuho in destilacijo zelišč.

Tokratna oddaja Od setve do žetve prinaša utrinke iz našega največjega kmetijsko živilskega sejme AGRA v Gornji Radgoni, kjer se na 71.000 m2 razstavnih površin predstavlja kar 1.700 razstavljalcev iz 35 držav. Organizatorji so pripravili številna strokovna predavanja in ostale dogodke, v oddaji pa boste lahko slišali, kaj sta na odprtju povedali predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in kmetijska ministrica Irena Šinko. Na sejmu so predstavili tudi projekt solidarnostne pomoči Kmet – kmetu, v sklopu katerega bodo pomagali kmetijam, ki so jih prizadele nedavne ujme in poplave in o čem je tekla beseda na okrogli mizi Kmetica – pomembna ženska v sodobnem svetu. Pogovarjali pa smo se tudi z mladim kmetovalcem Domnom Logarjem iz Starega trga pri Slovenj Gradcu.

Poplavne vode so bile onesnažene s fekalijami in različnimi kemičnimi snovmi. Če so zalile kmetijske pridelke, jih je treba zavreči, saj predstavljajo preveliko tveganje za zdravje ljudi in živali. Največ toksičnih snovi predvidoma vsebuje naplavljen mulj. O tem, kako onesnažena je kmetijska zemlja po poplavah, bodo pokazale šele analize. Načrt za monitoring analiz tal pripravlja Agencija za okolje. Nevladne kmečke organizacije pa pričakujejo, da bodo monitoringi, ki bi jih plačala država, zajeli tudi analizo kmetijskih pridelkov. Kaj lahko v težkih časih po naravni nesreči prizadetim kmetijskim gospodarstvom ponudi psihosocialna pomoč? O tem v oddaji Od setve do žetve, v kateri se že oziramo k prihajajočemu agroživilskemu sejmu AGRA v Gornji Radgoni.

V oddaji Od setve do žetve bomo preverili, kakšne posledice so vodne ujme in plazovi povzročili v kmetijstvu. Kmetijski svetovalci namreč po terenu popisujejo škodo, pomagajo z nasveti in ugotavljajo, katero pomoč kmetje najbolj potrebujejo. Ob tem pa bomo govorili še o afriški prašičji kugi, ki so jo pred nedavnim potrdili na Hrvaškem, povzroča pa predvsem gospodarsko škodo, in se ustavili še pri čebelarski letini, ki bo, tako kot glavnina kmetijske pridelave, letos katastrofalna.

Škoda, ki sta jo povzročila toča in orkanski veter zadnje dni julija v Goriških brdih, Vipavski dolini in delu Krasa, je po do zdaj zbranih podatkih kmetijske svetovalne službe prizadela prek 6 tisoč hektarjev obdelovalnih površin na tem območju. Ob tem nosilci kmetijske politike kmetom zagotavljajo, da bodo v drugi polovici meseca prenovili sistemski zakon za odpravo naravnih nesreč ter vanj vključili tudi točo, hude nalive in pozebo. Tako bo mogoče škodo po letošnjih neurjih izplačati že letos. Delo, vključno z odpravljanjem posledic naravnih ujem, je v kmetijstvu in gozdarstvu lahko zelo nevarno in vse prepogosto prihaja do nesreč. Zato opozorila in nasveti, kako čim bolj zmanjšati tveganja za tovrstne nesreče, niso odveč. Prav tako v oddaji opozarjamo na napake Geodetske uprave pri spreminjanju bonitete zemljišč. Na Primorskem se zaradi tega držijo za glave in denarnice.

Silovita neurja s točo so močno prizadela kmetijstvo. Kmetje se podnebnim spremembam sicer poskušajo prilagoditi, vendar tako debele in pogoste toče, kot jih je prizadela ta mesec, ni pričakoval nihče. Kaj o posledicah škodnih dogodkov, ki se vrstijo po vsej državi, menita eden izmed prizadetih kmetov in predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije? V Bohinju se zavedajo, da zmanjšanje kmetijskih površin slabo vpliva na turizem, zato bi radi obe panogi povezali. Na drugem koncu Slovenije, v občini Loški potok, pa vizualna umetnika na prav poseben način prenavljata oziroma oživljata leseno kmečko hišo in pridelujeta večino hrane za svojo družino. V odprtem učnem stičišču pripravljata tudi različne delavnice.

V oddaji Od setve do žetve bomo obiskali Zadrugo Dobrina, ki je bila z razvojem lokalne preskrbe v zadnjih desetih letih prepoznana kot primer dobre prakse. Njen glavni namen ni ustvarjanje dobička, temveč razvoj malih kmetij, pravične trgovine in zagotavljanje možnosti poštenega plačila pridelovalcem. V oddaji boste slišali, kako deluje po dobrih desetih letih. Nekaj besed bomo namenili tudi 30-letnici delovanja Pašne skupnosti Pohorje. Medtem ko si v tujini turizma brez pašništva ne morejo predstavljati, se na Pohorju površine za to panogo krčijo. Oddajo pripravlja Nataša Kuhar.